[Gasper123]

Tole glede eko sklada je sicer že malo off topic, ampak lahko kupiš pri firmi samo rekuperator skupaj z vgradnjo, v tem primeru bo davek 8,5 %, torej bo pri vrednosti 1.000 € 115 € rezerve za stroške vgradnje. Če ti napravo kupi lokani s.p. vodovodar in ti jo inštalira prav tako z 8,5 % davkom, ali to ne zadostuje pogojem eko sklada? Ali mora imeti registrirano dejavnost klimatizacije ali prezračevanja?

Meni je samo čudno to da ni neke normalne ponudbe teh naprav na slovenskem trgu, vsi bi prodajali samo pregrešno drage naprave (Paul, Helios), dokaj poceni je edino Vent-Axia, ampak kolikor vidim nobena od teh bolj poceni (razen Lossnay) ne vrača vlage. Vračanje vlage se pa meni zdi največji pogoj, ki ga mora imeti naprava.

Drugače sem pa kandidat za Holtop XHBQ-D1.5TP (115 m3/h - 150 m3/h), ampak še malo cincam. Moti me to nedelovanje pod lediščem, nekatere naprave to delno rešujejo tako da povečajo hitrost sesalnih ventilatorjev iz prostora, dovodne pa zmanjšajo.

[csamo001]

Kot rečeno, imamo onega od Wuxi Terui, ki naj bi po zagotovilih deloval do -30. Tudi na oko sicer zgleda nekaj drugačen od ostalih (glej datoteko "Quotation for HRV300a.pdf" tam kjer je lin za Wuxi Terui). Malo bolj "not zavit" (beri: izoliran). In če se ne motim, je tam elektrogrelec na priklopu za dovodni zrak. Bom povprašal okoli tega..

Bom pa danes napisal maile vsem proizvajalcem in vprašal glede DC motorjev ter vseh ostalih pomislekov, ki jih še imate/imamo.

Seveda, če kdo želi direktne kontakte (v smislu večje preglednosti in zaupanja), jih lahko brez problema posredujem.

[csamo001]

Aja, zadnjič ko sem preletel navodila od Lossnaya, je pisalo sledeče:

Main Unit Installation Conditions -10°C to 40°C RH80% or less
OA ( Outdoor Air ) conditions -15°C to 40°C RH80% or less


Torej so kot kaže tudi določene omejitve glede postavitve na hladnem podstrešju. Ampak kot rečeno, predvidevam, da se tukaj proizvajalec raje zaščiti, kot da bi bile to res neke omejitve. Tudi kar se denimo zunanje relativne vlage tiče (pri nas je pozimi skoraj vedno preko navedenih 80%).

Jaz imam denimo na hladnem podstrešju modem in wireless router. Pozimi in poleti je izven predvidenih temperaturnih parametrov delovanja. Pa se štima.

Ampak kot rečeno, Wuxi Terui po zagotovilih gre tudi do -30.

[Gasper123]

Ta Wuxi Terui naj bi bil HRV, torej ne prenaša vlage, ko pa odpreš tisti dokument pa je zraven Enthalpy efficiency, kaj je zdaj res?

HRV in ERV je dobro razložen na Wikipediji:
<!-- m --><a class="postlink" href="http://en.wikipedia.org/wiki/Energy_recovery_ventilation">http://en.wikipedia.org/wiki/Energy_rec ... entilation</a><!-- m -->
<!-- m --><a class="postlink" href="http://en.wikipedia.org/wiki/Heat_recovery_ventilation">http://en.wikipedia.org/wiki/Heat_recovery_ventilation</a><!-- m -->

[5522]

Preveril....CE znak je obvezen tudi če kupuješ/uvažaš kot fizična oseba

[Airborne]

Drugače sem pa kandidat za Holtop XHBQ-D1.5TP (115 m3/h - 150 m3/h), ampak še malo cincam. Moti me to nedelovanje pod lediščem, nekatere naprave to delno rešujejo tako da povečajo hitrost sesalnih ventilatorjev iz prostora, dovodne pa zmanjšajo.

Jaz se tudi najbolj za tega ogrevam. Po pregledu tehnicnih podatkov vidim, da ima tudi ta najmanjsi rekuperator fi15cm priklope, kar mi je neprikladno, ker zelim po shiedel dimniski tuljavi napeljati dve cevi od podstresja do rekuperatorja v kurilnici. Po drugi strani pa ima najsibkejsi Lossnay z ravno tako max pretokom 150m3/h, priklope fi 10cm, ki v mojem primeru pomenijo bistveno lazji razvod cevi po dimniku.

Predvidevam da ima Holtop priklope fi 15cm zato, ker je naprava prakticno enaka kot mocnejsi modeli in na tak nacin lahko uporabijo enako ohisje rekuperatorja in poenostavijo proizvodnjo. Na podlagi tehnicnih podatkov lossnaya in njegovih fi 10cm priklopov, bi si upal na na najmanjsi Holtop natakniti fi10cm cevi, z uporabo adapterjev iz 15/10cm. Kaj mislite ali je kdo ze racunal ce je pretok za 150m3/h OK cez 10cm cev?

[5522]

pretok kot tak ni nikakršna težava težava je kvečjemu glasnost le tega ker se poveča hitrost zraka zato se pač dajejo max fi cevi da je zadeva tišja

[bdamjan]

Preveril....CE znak je obvezen tudi če kupuješ/uvažaš kot fizična oseba

Vprašanje ki se poraja pa je, ali naši uvozni ''organi'' sploh ločijo China Export od pravega CE znaka :?: :lol:

[Gasper123]

Jaz se tudi najbolj za tega ogrevam. Po pregledu tehnicnih podatkov vidim, da ima tudi ta najmanjsi rekuperator fi15cm priklope, kar mi je neprikladno, ker zelim po shiedel dimniski tuljavi napeljati dve cevi od podstresja do rekuperatorja v kurilnici. Po drugi strani pa ima najsibkejsi Lossnay z ravno tako max pretokom 150m3/h, priklope fi 10cm, ki v mojem primeru pomenijo bistveno lazji razvod cevi po dimniku.

Tudi jaz imam že položene cevi 10 cm. Mislim da bi za te pretoke moralo biti zadosti, manjša cev pomeni, da je potreben višji tlak, da dosežeš enak pretok zraka. Kako izračunat koliko upora je po ceveh, vseh kolenih in drugih ovirah je pa težko.

Za easy flex cevi 75 mm, je notranji premer 63 mm in za 10m dolgo cev je za pretok 30 m3/h (3 m/s) potrebnih 40 Pa, za 52 m3/h (5 m/s) pa že 90 Pa.

Za cev 100 mm, sem nekje zasledil podatek da se izgublja 12 Pa/m pri pretoku 200 m3/h, ampak ima vsaka cev svoje specifikacije, sploh če notranjost cevi ni gladka. Hitrost zraka je pri teh pogojih že nekje 6 m/s.

Poleg vsega večji pretok pomeni večjo hitrost zraka in večjo šumnost, kot je že nekdo omenil. 5 m/s je že zgornja meja, normalno je okoli 3 m/s.

[Gasper123]

Še podatek za pretok pri alu flex cevi 100 mm (odčitek je iz grafa zato je bolj približno):
115 m3/h (3,9 m/s) 5 Pa/m
150 m3/h (4,5 m/s) 7 Pa/m

Podatek Holtop XHBQ-D1.5TP:
115 m3/h pri 34 Pa
150 m3/h pri 58 Pa
150 m3/h pri 75 Pa (105 W)

Torej jaz si nekako predstavljam tako, da če je sistem razvodov pod dimenzioniran in bi imel pri 150 m3/h večji padec tlaka kot 75 Pa, potem nebi nikoli dosegel tega pretoka ampak bi bil kljub MAX hitrosti nekaj nižji, poraba ventilatorjev bi bila pa seveda MAX deklarirana.
Ampak treba je tudi upoštevati, da če bi dejansko prišlo do tega, da bi bil pri nižjem pretoku tlak višji kot 75 Pa, zato bi bila točka kjer se zbližata tlak in pretok bližje, kot bi dejansko mislil.
Ne vem pa točno kaj naj bi predstavljal ta deklariran podatek, oz. ali moraš upoštevati dovod in odvod posebej ali to sešteješ skupaj? Ker teh 75 Pa se mi zdi malo za celoten sistem, bolj upam da je 2 x 75 Pa.

[Airborne]

@Gasper
Kaksna je cena cevi, ki si jih uporabil in kako dragi so razdelilni in vmesni kosi. Ali so cevi antistaticne oz. Alu ali so plasticne.

Kaksen je princip razdeljevanja cevi iz rekuperatorja na manjse cevi se pravi na kaksen fi se razdeli izhid fi10 na vec manjsih fijev.

[Gasper123]

Aluflex Stauch raztegljive iz 1 m na 3 m: 5,8 €/m, dovod iz hiše je položen v izolaciji poševne strehe, skrbi me edino to da v notranjosti niso gladke, in da so dokaj mehke, (kakšno grobo čiščenje od znotraj je vprašljivo). So pa to cevi, ki se načeloma uporabljajo za toplozračne kamine. Za odvod iz hiše sem uporabil kar kanlizacijsko cev, ker me ne briga dosti kaj gre ven iz hiše.

Za razvode sem pa kupil kar Paul Easy Flex 75mm cev dolžine 50 m (180 €). Za dnevno sobo bo dovod kar 100 cm Aluflex in direktno na dovodni ventil.

dovodni ventil, odvodni ventil (7x18 €), fasadna rešetka (2x24 €), ohišje za dovodni/odvodni ventil (3x33 €).

Kako te špagete povezati skupaj je še vprašanje, ker 216 € za eno razdelilno komoro (6 x 75) se mi zdi malo huda, pa tudi prostorsko se mi ne sezide na tak način, niti priklop 100 mm v dnevno sobo. Glede na to da je Tone delal ohišje rekuperatorja kar iz lesa, sem razmišljal v tej smeri, samo ne vem kaj bi dal notri za dušenje zvoka.

[Airborne]

Ali bi se dalo dobiti kakšen link za ventile, ohišja in fasadno rešetko, da vidim kako to sploh izgleda. Jaz sem razmišljal, da bi cev napeljal v prostor kar čez knauf, jo fiksiral in dal čez enostavno rešetko. Ali ti ventili omogočajo zapiranje dovoda kot npr. loputa? Pa še nekaj mi ni čisto jasno, ko si napisal da boš dal dovod v dnevno kar 10cm cev, kako pa boš potem speljal dovode v ostale sobe ? Na kakšen način boš naredil razdelitev cevi, ker jaz niti slučajno ne mislim dajati 200EUR+ za en razdelilnik. Razmišljal sem da bi uporabil y koleno, ki fi10 cev razdeli na 2x fi 10 in nato bi dal spet na vsako cev po en Y člen itd. do željenega števila dovodov in enako za odvode. Je pa tudi ideja o leseni škatli v katero gre ena dovodna cev ven pa poljubno število cevi, po moje čisto OK. Verjetno je ok tudi če gredo iz takega razdelilca cevi istega fija, ali je bolje, da so cevi iz razdelilca ožje (npr.Helios ima dovod 15cm in izhode po 7,5cm)?

Za moj primer bi dal en fi 10cm dovod v dnevno in po en fi10 v spalnici (v vsako enega), odvode bi pa dal en fi10 v dnevno in en fi10 v kopalnico, je to OK? Ali je ok , če je odvodov z istim fijem manj kot dovodov, saj gre po moji logiki iz rekuperatorja enaka količina zraka v dovod kot v izhod (oboje fi npr. 10), pa čeprav je razdelitev cevi naprej različna? Pač tam kjer je manj razdelitev, pride več zraka na posamezen izhod? Z rekuperatorjem bi opremil samo mansardo v izmeri cca 100m2 (dve spalnici, dnevna s kuhinjo v enem prostoru , hodnik in kopalnica). Po potrebi bom dal v vrata kopalnice in spalnic prezračevalne reže. Za odvod bom dal jaz tudi navadne kanalizacijske cevi.

Vem da je veliko vprašanj, ampak imam občutek, da bi se dalo z malo iznajdljivosti in za za moj primer (mansarda s knauf stropom proti hladnem podstrešju, kar močno olajša montažo) izvesti prezračevanje na nivoju "velikih", s kitajskim rekuperatorjem, ki v ničemer bistveno ne odstopa od npr. Lossnaya, ter pazljivo izbiro cevi in lastnim delom, že za manj kot1000EUR :?:

[aoven]

Samo komentar na tole:

Jaz sem razmišljal, da bi cev napeljal v prostor kar čez knauf, jo fiksiral in dal čez enostavno rešetko.

Pri firmi, kjer sem nabavil ploščato cev 100x50, sem vprašal kako je s temi ventili in difuzorji, ker se mi je zdelo, da prav nagravžno štrlijo ven iz stropa. Pa mi je mojster podal naslednji argument: pri ploskih izvedbah sesalnih ventilov v njihovi bližini baje sčasoma pride do temne sence na stropu, ker se tam prime prah iz zraka. Če je ventil par cm spuščen, je pa problem bistveno manjši, oz. ga ni več. Zdi se nekako logično, ne morem pa vedet za ziher, če je res tako.

Sam sem sicer tudi v zadregi. Cevi sem že delno napeljal, zdaj pa ne vem, kakšne ventile naj dam ven iz knaufa, da bo funkcionalno in hkrati estetsko sprejemljivo.

[Gasper123]

Mislim da ni problema če daš Y člen enake dimenzije na vseh koncih, problem je edino to da ko greš iz 100 mm na dve 100 mm sta ti dve novi cevi predimenzionirani in bi lahko bile manjše in bi prišparal s prostorom. Vprašanje je pa kje boš dobil Y člen, bi dal kar kanalizacijskega? Načeloma kanalizacijske cevi niso več PVC ampak so PP, tako da za zdravje nekega škodljivega vpliva ne vidim.

Karakteristike vseh elementov prezračevanja pa dobiš tu notri (ventil na strani 49 in 52):
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.e-netsi.si/files/Katalog-instalacijskega-materiala-PAUL-v-nemskem-jeziku-julij2010.pdf">http://www.e-netsi.si/files/Katalog-ins ... ij2010.pdf</a><!-- m -->

Prah oz. svinjarija se prijema samo na odvodni (sesalni) ventil, kako to zgleda si lahko ogledate v vsakem nakupovalnem centru v WC-jih. Na svinjarijo v okolici ventila nisem bil pozoren, oz. nisem opazil.