[seamaster]

Prezračevalni kanal pod deskami se dela samo v primeru, kadar je neprezračevana streha že narejena. V vašem primeru naj bo streha prezračevana nad deskami, izolacija pa do desk. Predlagam pa, da namesto desk in paropropustne folije uporabite agepan dwd, ki je nadomestek obojega, ima pa veliko večjo parpropustnost, kot navaden les.

Kar se tiče lepenke je FranciZ že lepo napisal. Vendar je to stran vržen denar. Če se lotite strehe jo naredite do konca, in šele nato razmišljajte o izolaciji.
Mojster, ki pa vam svetuje lepenko namesto folije, je pa en velik bumbar, ki nima pojma o gradbeni fiziki.

LP,G

[BlackHole]

Kakšne dimenzije letev moram nabavit za zračni most, če bom uporabil opečno kritino, recimo Magnum od Creatona?

[Teoretik]

Kontralate naj bi bile širole 8 cm in visoke 5 cm, delajo tudi z 4x4cm latami, vendar je potem paroprepustna folija in podlaga pod njo bolj obremenjena oz je potrebno kontralate nabiti gosteje. Prav tako kot višina zračnega mostu sta pomembna preseka zajema zraka na kapu in izpusta na slemenu (vsaj 200cm2/m).

[BlackHole]

Koliko so pa potem late, ki pridejo na šperovce pod kontra late?

Zakaj bi moral kontra late nabiti gosteje (pri 4x4cm). A ni gostota kontra lat odvisna od opečne kritine oz. kolikor vem je razdalja med kontra latami za vsak strešnik točno določena?

[FranciZ]

Kontralate 8 x 5 cm ( 5 po višini ) pridejo nad paropropustno folijo po dolžini špere, da ustvarijo zračni most ( v višini 5 cm ), late, na katere kasneje položimo strešnike, pa pridejo na razdalji, katero priporoča proizvajalec kritine.
' Lata ' je mišljena osnovna lata, na katero pride strešnik ...
' Kontra lata ' je mišljena lata po dolžini špere, ki ustvari zračni most ...
Mogoče se motim ?

[BlackHole]

Katero so late in katero kontra late tudi sam ne vem. Zanimajo me pa priporočene dimenzije obojnih. Meni je bilo pač logično, da so kontralate tiste zadnje, na katere se da opeko, ker so pač nabite pravokotno na "late".

[FranciZ]

Dimenzije lat pri meni so ( predvideno za opečno kritino ) :
- kontra late, tiste, ki po dolžini ustvarjajo prostor med sekundarno kritino in osnovno kritino, dimenzija 8 x 5 cm
- late, na katere pride položena osnovna kritina in so pritrjene prečno na kontra late ( špere ), dimenzije 5 x 4 cm

[Teoretik]

Katero so late in katero kontra late tudi sam ne vem. Zanimajo me pa priporočene dimenzije obojnih. Meni je bilo pač logično, da so kontralate tiste zadnje, na katere se da opeko, ker so pač nabite pravokotno na "late".

Tko kot je FranciZ navedu!

[Lentus]

Naj malo obudim to pet let staro temo

Stvar je sledeča: Rad bi izoliral približno 1/3 strehe, ker je ostala še neizolirana. Ostali del strehe je dobro izoliran, ker je urejena mansarda.
Kritina je tegola, potem je le po vogalih in žlotah položena lepenka, potem je podeskano, zračni most, Tyvek folija, špirovci.
Uporabiti nameravam tervol, ki je že dolgo nametan na podstrešju nad garažo.
Podstrešje kjer nameravam izolirati streho NI primerno za bivanje, ker je nizko. Zato sprašujem kaj naj prišraufam na špirovce, da bo najceneje in najenostavneje za narediti. Mogoče OSB plošče? Ampak se mi zdi da so kar drage. Obstaja še kaj drugega primernega oz. cenejšega? Kakšno foljo rabim?

[Žerjavar]

Ali boš prostor ogreval? Ali želiš, da je bolj topel kot zunanji zrak? Kako toplo?
Morda želiš samo izravnati (zapreti) stene, strop, zaščititi sedaj izpostavljeno paropropustno folijo?

[Lentus]

Ne, prostora ne mislim posebej ogrevati. Gor je spravljene le nekaj krame. Tudi temperatura mi ni pomebna. Streho želim izolirati le zato, ker se mi zdi, da so spodnji prostori (dve sobi, kopalnica, del hodnika) pod tem delom podstrešja hladnejši od ostalih prostorov. Predvsem kopalnica je takoj mrzla, ker toplota takoj uide skozi plafon na podstrešje, kjer pa je dejansko že zunanja temperatura. Betonska plošča ni izolirana.

Torej, kaj naj privijem na spodnjo stran špirovcev in katero folijo, da bo najceneje in najenostavneje? Vmes bi seveda dal že od nekdaj shranjeni tervol.

Verjetno pa mi boste najprej svetovali izolacijo betonske polšče, ampak potem bo pa prostor res postal neuporaben, ker že sedaj moraš hoditi sklonjen, tudi tam kjer je najvišje.

Hvala za odgovore!

[ataIBA]

Ne, prostora ne mislim posebej ogrevati. Gor je spravljene le nekaj krame.
......................
Verjetno pa mi boste najprej svetovali izolacijo betonske polšče, ampak potem bo pa prostor res postal neuporaben, ker že sedaj moraš hoditi sklonjen, tudi tam kjer je najvišje.

Dobro si ugotovil kaj ti bomo svetovali. Žerjavar te je že opomnil, da je največja napaka delati na podstrešju hladilnico. To pa narediš tako, da izolacijo daš med špirovce in zapreš ves pretok zraka. Pozimi bo zunanja temperatura krepko pod nulo in na podstrešju boš zunanji hladen zrak zadržal tudi takrat, ko bo zunanja temperatura nad nulo. Napača.
Druga pesem pa je, če imaš hišo v Dubrovniku (oz. Dalmaciji :? ).
LP

[Lentus]

No, jaz sem si to predstavljal tako, da bi z izolacijo strehe zadrževal toploto v hiši. Dosegel bi verjetno bolj toplo podstrešje. Ampak bolje toplo podstrešje in stem posledično toplejši spodnji prostori, kot pa da gre vsa toplota v luft skozi streho. Vsaj po moji logiki, nisem ekspert.

Nevem kako misliš, da bi zaprl ves pretok zraka? Zračni most bi seveda ostal. Vrstni red od spodaj navzgor je tak: špirovci med katre bi dal tervol gor je položena Tyvek folija, vzdolžno na špirovce zabite late 4x8 ali kolikio že (zračni most), potem podeskano in nato tegola.

[Žerjavar]

Zdaj pa še povej (vrstni red, materjal in debelina plasti), kako so sestavljene stene med ogrevanimi in tem neogrevanim prostorom. Enako za strop ogrevanih prostorov izpod njega.

Dobra rešitev za tako situacijo ni enostavna, je pa možna (vsaj običajno). Večina takih problemov je rešena po nekem splošnem regelcu, dostikrat je rezultat drugačen od pričakovanega.

[Lentus]

Zdaj pa še povej (vrstni red, materjal in debelina plasti), kako so sestavljene stene med ogrevanimi in tem neogrevanim prostorom. Enako za strop ogrevanih prostorov izpod njega.

Dobra rešitev za tako situacijo ni enostavna, je pa možna (vsaj običajno). Večina takih problemov je rešena po nekem splošnem regelcu, dostikrat je rezultat drugačen od pričakovanega.

Za lažjo predstavo naj povem, da je hiša medetažna in je stara 40 let.
Stene na podstrešju mejijo večinoma na hodnik oz. stopnišče in so pač tistim časom primerne: pokončno postavljena neka opeka modul (taka z velikimi luknjami) debeline 15cm, odznotraj je klasični omet, z podstrešne strani pa ni nič. Skupna debelina stene je okrog 17cm. Površina teh sten je približno 15m2.

Strop ogrevanih prostorov pod podstrešjem pa je spet, če grem od spodaj navzgor, najprej klasični omet, potem so nosilci z polnili, zgoraj pa samo beton in nič drugega. Debeline nebi vedel je pa nekje po standardu kot so debela polnila plus nekaj cm ometa in betona zgoraj. Tlorisne površine je pribl. 38m2.