[temp]

Madman: daj mi razlozi zakaj si ob uporabi dezevnice bolj EKO kot če uporabljas vodo iz vodovodne napeljave?

Voda kroži - če joe prestreže vodno zajetje in po cevi spravi k tebi ali pa jo prestrezeš sam na strehi je popolnoma vseeno? Vazno je kaj z vodo narediš in kako obogateno jo vrneš v naravo (vrt, kanalizacija..)

[Žerjavar]

zakaj si ob uporabi dezevnice bolj EKO kot če uporabljas vodo iz vodovodne napeljave?

Eden od razlogov: v vodovodno vodo je vloženo več električne energije kot v deževnico. Izgube pritiska v vsej dolžini cevovoda od črpališča. Potreben večji pritisk zaradi nižje ležečega črpališča glede na potrošnika.

[frikson]

Madman: daj mi razlozi zakaj si ob uporabi dezevnice bolj EKO kot če uporabljas vodo iz vodovodne napeljave?

Drugi razlog je da je voda mehka in je potrebno mnogo manj pralnega praška za isti učinek

[bomozmogli]

Madman: daj mi razlozi zakaj si ob uporabi dezevnice bolj EKO kot če uporabljas vodo iz vodovodne napeljave?

Voda kroži - če joe prestreže vodno zajetje in po cevi spravi k tebi ali pa jo prestrezeš sam na strehi je popolnoma vseeno? Vazno je kaj z vodo narediš in kako obogateno jo vrneš v naravo (vrt, kanalizacija..)

tole je spet en demagoški post kr-neki, z namenom, da se bo še naprej nabijalo.

Daj ti svoje lene možgane sprehodi skozi iskalnik na tem forumu na to tematiko, mimogrede postov in mnenj je več kot dovolj, in si izpiši ali označi kateri so argumenti za uporabo dvojnega sistema (deževnice) in kateri so proti uporabi takšnega sistema (deževnice).
Ko boš to naredil boš imel argumente zakaj ja ali zakaj proti. Lahko jih tudi predstaviš in seznaniš širšo javnost in pokažeš, da nisi "ofca". (ne glede na tvojo odločitev)

[temp]

- Tole glede pritiska je težko na uč ocenit, ker bi bilo potrebno do vsakega odjemalca preverit ali je višje ali nizje. Poleg tega ima večina deževnico za zraven, kar nic kaj dosti ne doprinese pritisku.

- mehka voda - to rešimo s filtrom na vstopu. Je res da rabi energijo, vendar jo tudi črpalka za deževnico.

- Če se gremo eko je potrebno gledati še to, da celotni vodovod funkcionira ali imaš tam 10 mandeljcev z deževnico ali pa ne. Ravno obratno - deževnica je dodatna bremenitev, saj je za tisti delež vode potrebno skopati nekaj kubikov luknje, narediti posodo za deževnico, napeljati dodatno napeljavo in imeti črpalko ki potiska vodo naprej...

Za moje pojme ni eko računice. Še vedno nisem prepričan.

Bomozmogli...pa mogoče bos zmogel zalaufat svoj računski stroj se boš nehu napihovat. Zdi se mi da so tile deževnica sistemi ravno to, napihovanje za tiste, ki lahko ruknejo tiste € za to da so pol v družbi bolj zeleni. V realnosti za moje pojme niso nič...

[Žerjavar]

deževnica je dodatna bremenitev,

Da, za lastnike komunalnega podjetja. Ali si med njimi? Prodajo manj vode. Dobijo manj prispevka za odvajanje in čiščenje odpadne vode.

[bopsi]

deževnica je dodatna bremenitev,

Da, za lastnike komunalnega podjetja. Ali si med njimi? Prodajo manj vode. Dobijo manj prispevka za odvajanje in čiščenje odpadne vode.

iz leta v leto bolj. Zbirlanik pa zgradiš enkrat, ga zakoplješ in v dobri izvedbi traja vsaj šest direktorjev KP :-)

[pametnjakovic]

Če se gremo eko je potrebno gledati še to, da celotni vodovod funkcionira ali imaš tam 10 mandeljcev z deževnico ali pa ne. Ravno obratno - deževnica je dodatna bremenitev, saj je za tisti delež vode potrebno skopati nekaj kubikov luknje, narediti posodo za deževnico, napeljati dodatno napeljavo in imeti črpalko ki potiska vodo naprej...

Črpalka za vodo porabi zelo zelo malo energije, vsekakor pa jo prabi manj kot vodovodna črpalka da spravi vodo do tebe čez desetine kilometrov omrežja in iz nekajkrat globjih vodnjakov (osnovnošolska fizika ti lahko pomaga pri izračunu). V kolikor je voda v vodovodu kemično obdelana, potem prihraniš tudi kemikalije ki bi jih sicer brezveszno zlival v školjko, pomivalni stroj, na vrt...

Eko je tudi zato ker deževnica ne odteka več v mešani kanalizacijski sistem kjer ob večjih nalivih povzroča preobremenjenost sistema in izlivanje kanalizacije direktno v vodotoke.

[Fery]

Eden od razlogov: v vodovodno vodo je vloženo več električne energije kot v deževnico. Izgube pritiska v vsej dolžini cevovoda od črpališča. Potreben večji pritisk zaradi nižje ležečega črpališča glede na potrošnika.

Ej, stric, oladi malo.
Nismo vsi v močvirju in kotanjah doma. Pri nas v hribih se pojavlja tendenca, da se voda zajema po novem višje od zbiralnikov in sama, po ceveh, najde pot vanje.
Še več, zajema se jo neposredno ali čim bližje izvira in tako zmanjša potreben vnos kemikalij za njeno "neoporečnost".
Iz zbiralnika do končnih strank pa je treba pritisk raje zmanjševati, kot povečevati.
Jp, Slovenija obstaja tudi v okolici Ljubljane, kdo bi si mislil.
Brez dvoma pa imajo prav tisti, ki trdijo, da se bo zaradi varčevanja z vodo (komunalno), ta prekomerno dražila. Tako je, če prodajaš zastonj dobrino in s tem krmiš dobro rejene prašiče.

[temp]

deževnica je dodatna bremenitev,

Da, za lastnike komunalnega podjetja. Ali si med njimi? Prodajo manj vode. Dobijo manj prispevka za odvajanje in čiščenje odpadne vode.

Nisem. Tudi nimam nikakršnega sorodstva. Celo nobene veze nimam tam. tudi delnic ne.

Deževnica je dodatna obremenitev za okolje. Tako ali tako je v večini primerov priklop na javni vodovod obvezen, torej ga moraš zgraditi in ga plačati. In vsak, ki ima poleg vodovoga še deževnico, uporablja tudi vodovod.
Torej imamo delujoči sistem in si za zraven omislimo še svoj sistem. Če naredimo "eko odtis" sistema za deževnico - recimo porabljene kW za "od A do Ž" tega sistema in te primerjamo z kW, ki jih porabi vodovod za posamezno hišo... Sem prepričan, da je vodovod boljša rešitev.

Tudi pri deževnici je potrebno skrbeti, da bo voda čista, ni to kar samo od sebe.

Ko sem malce brskal po forumu zakaj deževnica, sem ugotovil da je sprejeto dejstvo, da se to finančno ne izplača. Sam nisem videl neke hude EKO poante v tem, zato sem potegnil debato v to smer. Ne zato, da bi sprožal prerekanje.

[bomozmogli]

Eden od razlogov: v vodovodno vodo je vloženo več električne energije kot v deževnico. Izgube pritiska v vsej dolžini cevovoda od črpališča. Potreben večji pritisk zaradi nižje ležečega črpališča glede na potrošnika.

Ej, stric, oladi malo.
Nismo vsi v močvirju in kotanjah doma. Pri nas v hribih se pojavlja tendenca, da se voda zajema po novem višje od zbiralnikov in sama, po ceveh, najde pot vanje.
Še več, zajema se jo neposredno ali čim bližje izvira in tako zmanjša potreben vnos kemikalij za njeno "neoporečnost".
Iz zbiralnika do končnih strank pa je treba pritisk raje zmanjševati, kot povečevati.
Jp, Slovenija obstaja tudi v okolici Ljubljane, kdo bi si mislil.
Brez dvoma pa imajo prav tisti, ki trdijo, da se bo zaradi varčevanja z vodo (komunalno), ta prekomerno dražila. Tako je, če prodajaš zastonj dobrino in s tem krmiš dobro rejene prašiče.

Tendenca je tudi, da se omogoči javni vodovod v hribovitem območju in to s pomočjo vodohramov, ki se polnijo preko črpališč in ne iz višje ležečih zajetij. Niso vsi hribi bogati z vodo.

Na drugi strani pa komunala projektira čistilne naprave tudi na takšnih mestih, da potrebujejo črpališča še za fekalno kanalizacijo.

Torej nekdo to pumpanje mora plačati.

[Gladius]

A misliš da tebi voda ne bi iz pipe tekla če bi bil priključen na vodovod ali kaj?

[Gladius]

Sem napisal ČE bi bil priključen, če nisi, tudi ne plačuješ zanj, tako da ne vem, zakaj se buniš.

O pametovanju pa tole: imamo družinski vikend na dolenjski "gori" kjer še zdaj ni ne vodovoda, ne telefona, tako da ne ti meni... dobro vem kakšno sranje je, če imaš hišo na območju z malo vode in brez vodovoda. Krivci za to so pa ostali lastniki hišic po hribu, ker nihče noče plačat niti centa in vsi računajo, da si bo nekdo prvi potegnil do vrha, oni se bodo pa nato kot pijavke zažrli na cev zastonj.

In tako že 60 let ni vodovoda in ga tudi nikoli ne bo. Ker Slovenci že vemo, da je bolje da nihče nima nič, kot pa da bi vsak malo prispeval in bi imeli vsi.

[ukolar]

Mene tole kaj se splača in ne ne gane preveč, vsak ima svoj pogled in prepričanje.
Mene bolj zanima kakšen koristen nasvet, koga ki je to izvedel sam. Sedaj so ravno neki "popusti", pa me zanima, kaj je važno pri "črpalkah" - hišni vodovod.
Plan-betonski rezervoar cca. 3m globoko, višinske razlike med črpalko (ki bo v hiši cca. 5m), razdalja cca.15m, imel bi pa tudi za wc kotlička, pralni stroj in priložnostno pranje avtomobilov, začivanje,... kako velik rezervoar svetujete naj ima in ostali parametri? Videl sme da ste hvalili grundfusovo črpalako, ki je baje draga?
Prosim za nasvet. Hvala.

[ukolar]

? Ne razumem najbolje. Vodo imam iz javnega vodovoda speljano cca. 100m do hiše. Imel bom še betonski rezervoar cca. 9m3, sistem-črpalko+filtri bi si pa kar sam uredil, se mi zdi da bo vsaj polovico ceneje, kot obljubljajo ostali.