@RobertTheGreat
Če podatek 4150 ur obratovanja drži, pridejo ven zelo visoke številke:
Najprej razdelitev obratovalnih ur za:
sanitarno vodo: 290 ur na leto
ogrevanje: 4150 ur – 290 ur = 3860 ur na leto
Sanitarna voda:
290 ur na leto * 8kW pomeni 2320 kWh proizvedene toplote na leto, kar je približno en 180 l bojler na dan. To je ta 4 člansko družino čisto smiseln podatek.
Ogrevanje:
3860 ur na leto * 8kW= 30880 kWh proizvedene toplote na leto. Vso to toploto tvoja 250m2 hiša porabi in torej pride
30880 kWh/250 m2=128kWh/m2 na leto.
To je ogroooomna poraba! Hitro izoliraj hišo!
4150 ur na leto je kar precej nad povprečjem (1800-2000 ur). Če odštejem 290 ur za sanitarno vodo in ostanek delim s povprečnim številom ogrevalnih dni v sezoni (248), dobim povprečno 15,5 ur obratovanja VSAK ogrevalni dan.
Ker je delež sanitarne vode v tvoji celotni porabi samo 7%, bistveno ne vpliva na letno delovno število in zato poenostavljeno lahko rečemo, da je letno delovno število za ogrevanje kar enako povprečnemu delovnemu številu, ki si ga navedel, to je 4,5.
30880 kWh/4,5 =6862 kWh ELEKTRIČNE energije na leto za ogrevanje. To v absolutnem znesku pomeni cca. 800€.
Sedaj pa glavna stvar – kolektor:
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.nibe.eu/Domestic-heatingcooling/Ground-source-heat-pumps/Product-range/NIBE-F1245/">http://www.nibe.eu/Domestic-heatingcool ... IBE-F1245/</a><!-- m -->
Na zgornjem linku je podana moč TČ in COP za Nibe F 1245-8:
Emitted capacity (B 0 /W 35): 8,33 kW
COP (B 0 /W 35); 4,82
Iz tega sledi hladilna moč : 8,33kW – (8,33kW/4,82)= 6,6kW
V 4150 urah obratovanja izvlečeš iz zemlje 4150 ur * 6,6kW = 27390 kWh
Če imaš kolektor na površini 15m x 15m in prištejem še 1 m robne cone, dobim efektivno površino kolektorja 17m x 17m = 289 m2
Če odvzeto energijo razporedim na površino: 27570 kWh/ 289 m2 = 95 kWh/m2 na leto.
Po priporočilih (VDI 4640) naj bi bil odvzem na kvadratni meter 50-70kWh pri obratovanju 1800 do 2400 ur na leto.
Tvoj odvzem (pri neizolirani hiši) je torej krepko nad temi priporočili. Če tak odvzem na tvoji parceli omogoča vsakoletno regeneracijo, potem je kolektor sicer na meji, ampak deluje.
Spomladi, ko imaš v zemlji veliko ledu in sonce še ne ogreva na maksimum, pa se na vrtu sigurno pozna zakasnitev vegetacije.
Pri trenutni porabi neizolirane hiše je kolektor poddimenzioniran in zato imaš nizke vhodne temperature, kar vpliva na učinkovitiost TČ.
Pri temperaturi vira 0 stopinj proizvaja tvoja črpalka moč 8kW. Če je temp. vira višja, dobiš ven več. Če je nižja, pa manj.
To bi morda lahko bila razlaga za tvoje veliko število ur obratovanja.Če črpalka ne proizvaja 8kW, ampak manj, potem proizvedena toplota ni 30880 kWh, ampak recimo
3860 ur na leto * 7kW= 27020kWh, kar bi pomenilo, da tvoja hiša ne porabi 128kWh/m2 na leto, ampak »samo« 108kWh/m2 na leto.
Ko boš izoliral hišo, bodo podatki sigurno bolj normalni.
Če potegnem pod črto, je pri trenutni porabi kolektor premalo učinkovit, račun za elektriko je previsok. Kot je zapisal že nekdo pred mano, so to rezultati za TČ zrak-voda.
Po izolaciji hiše in razpolovitvi (?) porabe, bo kolektor postal bolj učinkovit in ne bo že novembra obratoval pri 0 stopinjah vhodne temperature, v negativno pa bo šel morda šele ob koncu ogrevalne sezone.
Naj povem še, da vem za dva kompaktna Knutova kolektorja, s katerima sta lastnika zadovoljna in nimata pripomb čez račun za elektriko.
Učinkovitost kolektorja bi se povečala, če bi bile zanke razmaknjene. S tem se znebimo polja na sredini, ki se hitro izčrpa in zamrzne. Dobimo več okoliške zemljine za črpanje, vendar to pomeni tudi povečanje potrebne površine parcele.
Pa turbulentni tokovi tudi ne bi škodili, vendar je to že druga zgodba, v kateri je pomemben presek in dolžina cevi, lahko pa k temu pripomore tudi oblika cevi.
To zgodbo pa fura v Sloveniji Atlas in @g.o.dizzle
@g.o.dizzle
Po PURES-u naj bi 160 m2 velika novogradnja porabila 160m2 * 45kWh/m2a= 7200kWh/a za ogrevanje. Če k temu prištejem še 2500kWh za ogrevanje sanitarne vode, pride skupaj zaokroženo 10000kWh/a. 6kW črpalka za to porabi 1700 ur.
Če iz dobre vlažne zemlje potegnemo nekje 50kWh/m2 na leto, je zadosti 200 m2.
Pri tem računu ni bilo upoštevano, da je en del te energije doveden v obliki elektrike in da ga zato zemlji ne odvzamemo.
Vsak komentar na moje izračune je zelo zaželen, ker na taki metodologiji izračuna bazira tudi moj bodoči kolektor. Če je metodologija zgrešena, je še čas za spremembe.