PodSvojoStreho.net Gradnja in obnova Tlaki, izolacija in ostrešja Dodatna izolacija na Ytong 33

Ocena teme:
  • Glasov: 0 - Povprečje: 0
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
#31
Pravim, da ni vsaka izolacija za vsako gradivo, ne? Torej preveri pri proizvajalcu. In vrstni red slojev po paropropustnosti vsekakor upoštevaj, da ne pride do kondenziranja v steni in vsega, kar to potegne za sabo.

Pravim pa tudi, da ni smiselno spraševati se o sposobnosti "dihanja" kar se tiče izolacije - njen namen pač ni dihanje. Tudi pri oknih se ne sprašujemo, koliko nosilna so in ali z njimi dosegamo potrebno tlačno trdnost, zato se mi ne zdi smiselno pri stenah ugotavljati, ali dihajo.

Za izračune se boš pomagal z Novolitovim programčkom, lambde so objavljene, debeline si pa sproti nastavljaj.

LP!
Če ne gre tako, gre pa malo drugače.
#32
Berem to temo pa tud men do sedaj ni jasno če se odločim za zidavo z YTONG-om kako debelino naj uporabim za zidavo in kako izolacijo in debelino le te naj uporabim za zidavo. Ne rabim neke znanstvene diskusije ampak kar po kmečki logiki. Zanimam se za YTONG predvsem zaradi boljše in lažje logistike in čistosti na in okoli objekta (beri naredi sam).
#33
namtug Napisal:Berem to temo pa tud men do sedaj ni jasno če se odločim za zidavo z YTONG-om kako debelino naj uporabim za zidavo in kako izolacijo in debelino le te naj uporabim za zidavo. Ne rabim neke znanstvene diskusije ampak kar po kmečki logiki. Zanimam se za YTONG predvsem zaradi boljše in lažje logistike in čistosti na in okoli objekta (beri naredi sam).
tukaj to bo vsak po svoje nekaj razlagal na dolgo in široko. jst bom samo že stotič ponavil: bajto glej kot celoto in se najprej odloči kaj bi sploh rad. če hočeš zelo varčno hišo, to pomeni veliko stvari, začne se že pri obliki. neke atrijske in na "L" hiše ipd, najrž že odpadejo, pravtako neki erkerji, pa izzidki pa nadzidki, pa neke disneyland strehice ipd. potem je tukaj vse ostalo, se pravi kr nekaj dražja izvedba izolacij, dražja okna, izvedba zračenja, ogrevanja itd itd.
če bi pa rad neko zlato sredino, se pravi ne preveč potratno hišo, z kakšno terasico ali balkončkom ipd, potem pač računaj na neko racionalno debelino izolacije (že to, da jo daš gor, veliko nardiš), ne preveč potratno ogrevanje ipd, zgradiš bajto in uživaš v nje, in se ne stalno obrmenjuješ z izračuni, pa z vsemi strojnimi in elektro instalacijami, s katerimi je nametena ne oz. bolj že pasivna hiša itd itd.
v praksi takih groznih razlik ni, to povem brez zadržkov (razen pri eksremih, omenjenih prej), važna je samo ena celovita toplotna zaščita hiše in ne tolk material in centimetri (seveda pa mora ustrezat zakonodaji). zdej, kje je ta neka racionalna meja zate, nevem, ampak kot sem rekel že v drugi temi, že med 30 in 40 cm pri ytongu neke razlike ni, pravtako v debelini izolacije med recimo 10 ali 12 cm ali celo več. samo izgubljaš prostor z debelejšimi zidi, recimo. lahko nepomembno, lahko pa kr kritično na majhni parceli ipd.
torej, po pameti in z eno idejo, sploh kakšno bajto imaš v glavi (tako arhitektonsko, kot energijsko, kot življensko itd).
#34
Izotopov pristop je verjetno največ, kar lahko dobiš na forumih oziroma splošnih debatah. Hišo je treba planirat z nekim konceptom, ki se vleče čez vse faze. Od tega, s čim boš gradil do tega, s čim se boš ogreval in kaj boš imel na tleh. Če se pri vsaki fazi sproti odločaš, kaj boš, pa imaš veliko prostora za to, da ti na koncu ne bo delovala tako, kot si želiš.

Za točna navodila pa najbolje k proizvajalcem, in za vse si vzemi toliko časa, kot ga potrebuješ, da boš točno vedel, zakaj si se za nekaj odločil.

Edino okrog izolacije pa se z Izotopom ne strinjam v celoti. Če izolacije ne daš, boš dobil plesen. Če jo daš 8 cm, pa je strošek do 14 ali 16 relativno veliko manjši kot korist, ki jo dobiš, čeprav drži tudi to, kar pravi Izotop, da vsak nadaljni cm izolacije manj doprinese k toplotni prehodnosti stene. Samo ne pozabit, da vsak cm izolacije manj pomeni nekoliko močnejšo (in dražjo ) peč, in nekoliko višje mesečne stroške ogrevanja. Te boš pa plačeval celo življenje.

Nasploh ne gledat na gradnjo hiše kot na priložnost, da se malo prihšpara. Gradnja hiše je en fantastično visok strošek za posameznika, in zaradi tega se mi ne zdi smiselno, dati npr. 200.000 in biti nezadovoljen, če lahko daš 220.000 pa si zadovoljen. Najprej poglej, koliko imaš špage, potem pa začni šparat najprej na velikosti hiše. Zadoščenje nad tem, koliko si prišparal pri gradnji, traja namreč le nekaj let, potem se gradbene muke (in stroški) začnejo pozabljati, in vse bolj v ospredje stopajo stroški ogrevanja, popravil, morebitnega zamakanja, plesni itd. Ti se pa potem vlečejo v nedogled.

Zmeni se torej sam s sabo, ali hočeš relativno poceni gradnjo in relativno drago bivanje, ali obratno, ali nekje v sredini.
Če ne gre tako, gre pa malo drugače.
#35
Baksus Napisal:Edino okrog izolacije pa se z Izotopom ne strinjam v celoti. Če izolacije ne daš, boš dobil plesen. Če jo daš 8 cm, pa je strošek do 14 ali 16 relativno veliko manjši kot korist, ki jo dobiš, čeprav drži tudi to, kar pravi Izotop, da vsak nadaljni cm izolacije manj doprinese k toplotni prehodnosti stene. Samo ne pozabit, da vsak cm izolacije manj pomeni nekoliko močnejšo (in dražjo ) peč, in nekoliko višje mesečne stroške ogrevanja. Te boš pa plačeval celo življenje.
nikjer nisem rekel, da izolacija ni potrebna. danes je izolacija osnova pri gradnji in brez res ne gre. glede debelin sem pa tudi povedal, kdaj pa kje, pri ytongu bo tistih 8-10cm enako kot 20cm (mogoče tudi več, ker začen izolativnost padat z debelino) na navadnem opačnem ciglu enake debeline(to sem na pmet bleknu, ampak tako, za ilustracijo) in se verjetno kaj dosti ne pozna, če začneš pretiravam z centimetri (spet, v omenjenem primeru ytong). in pa še enkrat, z precej debelo izolacijo (kaj pa vem 15,20cm+) se izvedba le-te kr precej zakomplicira, sploh pri kakšni kameni volni ipd, pravtako tako tudi obdelava detajlov, fasad, odprtin itd itd. se pravi, ni samo strošek z dodatnim materialom za izolacijo, ampak tudi z dodatnim delom in vse ostalim, kar pride zraven. ampak pustimo to, pač stvar kalkulacij itd, načeloma se strinjava, se mi zdi..
#36
Ma ja, midva se že strinjava, samo spraševalec te teme še zdaj ne ve, kaj naj stori Smile
Če ne gre tako, gre pa malo drugače.
#37
ma&sa' Napisal:
ANNI Napisal:Pri nas doma je hiša narejena iz siporexa, z novimi okni brez izolacije, s klasično fasado izpred 20 let, kar pa je huda napaka. .
Zakaj napaka?

Zakaj napaka zato ker "KAO" siporex ne potrebuje izolacije!!!! in je tudi nismo ugradili, danes se pa hudo pozna pri kurjavi.
Nisem tako bogat, da bi poceni kupoval !
#38
ja, zanimivo je tole z porobetoni. očitno se tukaj praksa precej razlikuje od teorije ipd.
zato bi bil že cajt, da se kakšni inštitu začejo s tem ubadat, ampak ne samo v laboratoriju, ampak dejansko na terenu. se pravi postavitev nekaj prototipov hiš z enako osnovo in potem vsak z drugo izolacijo ali brez, zagotovit neko stalno ogrevanje oz temperaturo notranjosti ter primerjat rezultate. mogoče je bil že kakšen podoben test narejen, vendar na tak ali podoben način, kolkr jst vem pri nas še ne.
so jih polna usta ekologije,zakonov, pravilnikov, izračunov ipd, v praksi pa: znajdi se, miško..
#39
izotop,
naj kar jaz odgovorim na tvoje vprašanje iz prakse.

Dve (2) hiši " Ljubljanski Kmetič" Kvadratura S = 108 m2, K = 110 m2; ena s siporeksom, druga klasično; siporeks+5 cm demita, klasična (modul 30cm)+10cm demita;
Razlika pri porabi ELKO je : S = 1800L celo leto , temperatura niha 20-21,5 C; K = 2300L celo leto, temperatura : nisem meril, a je približno enako toplo?????!
S = Avtomatika Firšt; K= Setron avtomatika

Lep pozdrav
Lep pozdrav
#40
no, šlo bi za nadzorovana meritve (tudi obnašanje in temperatura konstrukcije) in ne samo porabo ipd, ravno za to je potrebno takšne zadeve delat, da lahko res primerjaš zadeve med seboj.
ti tvoji primeri iz prakse pa so tudi čisto ok za predstavo, vendar kako pravim, tu lahko precej stvari varira.
da grem še malo bolj v ot: definitvno bi pa bilo fajn recimo eno tako spremljanje porabe ipd, kakor recimo na poraba.com (če kdo nuca to za avto), le da bi šlo za hišo. sicer bi bilo potrebno precej več podatkov not vpisat ipd, ampak bi verjetno dobili en zanimiv odčitek porabe (tako olja, plina, kot recimo elektrike, vode ipd) ipd podatkov iz vse regije slovenije glede na vrsto hiše, izolacijo ipd. in to seveda iz prve roke, ne neke fantazije na papirju.
v vsakem primeru bo pa treba te zadeve malce bolj spremljat v prihodnje, tudi zaradi energetskih izkaznic idp.
#41
namtung,
priporočil bi ti vsaj 10cm, manj nikakpr ne!! :wink:

izotop, res zelo malo podatkov, a za denarnico kar dovolj. Vsaj za mene; Res tudi nisem zasledil kakršnih koli podatkov , ki jih ti omenjaš , ki bi bili potrebni za boljši komentar. So pa še sedaj komentarji : Siporeks ne potrebuje dodatne topl. izolacije; Poroterm termo ne potrebuje dodatne izolacije, samo termo malto za zidat uporabite!!!
V glavnem napišem izkušnjo iz terena je najmanj "šolana"!!

Lep pozdrav
Lep pozdrav
#42
Ja a ne zna noben od teh praktičnih mojstrov izračunat kaj pomeni za denarnico naslednjih 20 let ogrevanja na ful in za počutje plesen za vsako omaro, če ne daš nobene izolacije? Termocegli brez izolacije itd so nateg, pejte si zračunat pa vam bo vse jasno. Kdor tega ne zna izračunat naj ne soli pameti ampak naj piše na temo "kako najceneje zgradim bajto in se dobro zafrknem."

Ne pozabit da vsak proizvajalec svoj proizvod hvali, tudi jaz hvalabogu, in sigurno je termocegel bolj izolativen od navadnega, ampak še zdaleč ne dovolj, vsaj za te čase ne.

LP!
Če ne gre tako, gre pa malo drugače.
#43
Zdaj sta tu dva faktorja in sicer toplotna izolativnost in plesen v notranjosti. Vse to je namreč zelo povezano s sodobno gradnjo.
Par fiziklanih logik v razmislek.
V bivalnih prostorih človek kot sam in z svojim bivanjem v njej (kuhanje, tuširanje) dodaja vlago v prostor, ki jo je potrebno nekako spravit ven iz hiše. Pri porobetonu in pravilnimi notranjimi ometi in predvsem z ustrezno fasado jo lahko določen del (lahko tudi vso) spraviš ven skozi zid. Drugi del jo je potrebno spraviti skozi prezračevanje. Ravno tako je prezračevanje potrebno za dovod novega svežega zraka oz. dovolj kisika za življenje. To je žal danes z temi okni težko oz. nemogoče doseči. Pomagajo razni prezračevalni sistemi vgrajeni v samem oknu in odpiranje na kip (večstopenjski). Druga rešitev je zračnik v hiši, ki po moje niti ni tako slaba rešitev in kljub temu, da tam ni izolacije se mi ne zdi tistih 20 cm2 tako huda toplotna izguba. Da se temu izognemo se vgrajuje rekuperatorje zraka (sorazmerno zapletena zadeva, ki poleg vsega potrebuje še električno energijo za samo delovanje), ki so povezani z visokimi investicijskimi stroški in se za moje pojme ne izzidejo.

Sama plesen je povezana z relativno visoko vlago v prostoru in ne dovolj toplimi zidovi. Da preprečujemo plesen je zelo pomembno tudi gibanje zraka v prostoru. V primeru zgolj talnega gretja je to gibanje zraka ustavljeno in ob istih pogojih (notranja temp., notranja RV in ista temperatura na notranji strani zida) je potrban vsaj 2-4 stopinje višja temperatura zidi, da se ne nabira plesen kot v primeru stenskih radiatorjev. Tudi sami radiatorji, čim na nižjo temperaturo so ogreti manjše je kroženje zraka in se zopet pojavlja povečana verjetnost kondenziranja vlage oz. plesen.

Iz vsega tega sledi, da v kolikor hočemo čimbolj prihraniti na energentu za ogrevanje (dodatne izolacije, zrakotesnosti, nizkotemperaturna ogrevanja, talno gretje, ... kar precej poviša samo investicijo v samo gradnjo) moramo zaradi ustavljenega prehoda zraka in vlage skozi obod, ter izničenega naravnega kroženja zraka po prostoru še toliko bolj izolirati, da se nam ne pojavlja plesen.
Sedaj pa je po vsem tem potrebno narediti kalkulacijo za kar sem prepričan, da to stane najmanj 500 EUR na m2 pri sami gradnji, da dosežeš prijetne bivalne pogoje (ni rosenja šip, ni plesni, dovod svežega zraka oz. kisika) na račun prihranka na ogrevanju.

No, zdaj pa se pojdimo še koliko literske hiše ima kdo. Recimo, da se odločim za siporeks od 30 brez izolacije, zgolj z priporočeno silikonsko fasdo (paropropustna, vodoodbojna), normalna okna s faktorjem 1,1 ali celo 1,3 in okni na prilagodljiv kip, ki so stalno odprta v najnižji stopnji (na vrhu slab cm od okvirja) bom prišel na recimo 10 litrsko hišo.

Kontra temu postavim pravilno izvedeno 3 litrsko hišo kot jo recimo dela g. Černjak iz Xelle in si lahko na njegovem blogu lepo preberete vse "radosti" in detalje povezane s tem, da mu bo vse funkcioniralo kot se spodobi in bo lahko imel prijetno bivanje.

Razlike je tako od oka 7 litrov po m2, kar pomeni po trenutni ceni ELKO-ta 35 EUR na leto po m2 ogrevane površine. In iz zgornjih "od oka" predpostavk to pomeni 15 let + 3 leta na račun obresti oz. + 7 let na račun kredita, da se ti ta 3 literska hiša začne obrestovat. Po tolikšnem času pa so sodobni, po večini elektronsko vodeni sistemi potrebni zamenjave ali vsaj zelo temeljite prenove.

Jaz sem se ravno zaradi zgornjih "na oko" izračunov odločil za slednje:
Siporeks od 40 brez dodatne izolacije, akumulacijska "kmečka/kaminska" peč na drva v odprtem spodnjem bivalnem prostoru z dodanim električnim talnim gretjem in invertersko klimo v stopnišču iz spodnjega bivalnega prostora v zgornji del, kjer so sobe. Okna bodo imela faktor 1,1 in obvezno kip na več stopenj. Lokacija objekta je okolica Kopra, ker že itak rabimo pol manj energije za ogrevanje kot na celini, kaj šele kje kjer so hiše na okoli 1000 m.n.v.

Ali sem se prav odločil pa vam bom znal povedati čez dve do tri leta.

Da odgovorim še avtorju tega članka. V kolikor nisi iz slovenske Istre in imaš siporeks debeline 30 bi jaz na tvojem mestu dal gor 8-10 cm tervola.
#44
"V bivalnih prostorih človek kot sam in z svojim bivanjem v njej (kuhanje, tuširanje) dodaja vlago v prostor, ki jo je potrebno nekako spravit ven iz hiše. Pri porobetonu in pravilnimi notranjimi ometi in predvsem z ustrezno fasado jo lahko določen del (lahko tudi vso) spraviš ven skozi zid."

Čez zid spraviš zanemarljivo majhen del vlage:

<!-- m --><a class="postlink" href="http://freeweb.siol.net/abakus02/razlage.htm">http://freeweb.siol.net/abakus02/razlage.htm</a><!-- m -->:

»Zmotno je mišljenje večine javnosti, kot tudi dela strokovne javnosti, glede dihanja lesenih in opečnih sten. Že DIN standard 4108 iz leta 1969 pravi, da stene ne dihajo in da je prehod vlage v / skozi zidove škodljiv. Nadalje pravi, da je za ustrezno izmenjavo zraku in odvajanje vlage iz prostorov potrebno ustrezno zračenje s pomočjo (pravilnega) odpiranja oken ali s prezračevalnimi napravami.

V večini hiš se izmenjava zraka vrši skozi špranje med okenskim okvirjem ter steno in skozi ostale »konstrukcijske« špranje, ne pa skozi steno. Zaradi tega tudi pride do problemov, ko se v hišo vgradijo sodobna okna. Ob dobro tesnjenih oknih in okvirju kar naenkrat ni več dosežen potreben minimum izmenjave zraku (ki je bil sicer že prej vprašljiv). Stanovalci namreč ne poskrbijo za minimalno potrebno zračenje.

V povprečni stanovanjski sobi, s površino 10m2 zunanjega zidu in 0,5 izmenjavo zraka, nastane v 60 najbolj obremenjenih dneh 480 kg vlage. Skozi 10m2 zunanjega zidu (opečni zid z ometom) lahko z difuzijo preide 4kg vlage, kar je zanemarljivo (cca 1%). Torej, na počutje znotraj prostora ne bi bilo prav nobenega vpliva, tudi če bi bila zunanja stena popolnoma zaprta za prehod vlage.

Pri vsaki steni je potrebno poznati difuzijske lastnosti – sestavo stene, saj moramo vlagi omogočiti prehod iz stene, ker pride drugače do poškodb konstrukcije (<!-- m --><a class="postlink" href="http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki/Grobovsek/PT119.htm">http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki ... /PT119.htm</a><!-- m --> ). Sloji si morajo praviloma slediti od manj paro propustnega proti bolj paro propustnemu, tako da zagotovimo čim manjši prehod vlage v konstrukcije, oziroma čim hitrejši izhod le te iz konstrukcij. V tem primeru govorimo o konstrukcijskih zahtevah.

Celo pri tako reklamirani difuzijsko odprti konstrukciji stene je prehod vlage, glede na ustvarjeno vlago v prostoru, zanemarljiv,. Poleg tega ima taka (vlažna) stena slabše izolacijske lastnosti, ob določenih pogojih lahko tudi nastane škoda znotraj vlažnih konstrukcijskih elementov. Lahko se vprašamo: ali ni to samo prodajni trik proizvajalcev, v želji po dodatnem zaslužku?

Povsem zgrešeno je mnenje, da lahko z ustrezno sestavo konstrukcijskih sklopov uravnavamo vlažnost zraka v prostorih in tako nadomestimo naravno prezračevanje. (<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.gic-gradnje.si/html/Gic_svetuje_vlaga.htm">http://www.gic-gradnje.si/html/Gic_svetuje_vlaga.htm</a><!-- m --> )

V enemu delu sicer trditev o tem, da stene skrbijo za izravnavo vlage v prostoru, drži. Vendar je potrebno poudariti, da ima tak vpliv le vrhnja plast v debelini cca 8 – 13 mm. Tako na izravnavo vlage v prostoru (in s tem tudi na počutje) vpliva notranji omet, pa še ta le do debeline okrog 1,5 cm. Z debelejšim ometom ne pridobimo ničesar, nadaljnja sestava stene pa sploh nima nobenega vpliva več.

Zaradi zgoraj naštetega je, v sodobnih bivalnih prostorih, potrebno zagotoviti pravilno zračenje skozi okna ali s prezračevalnimi napravami. (<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.gic-gradnje.si/html/Gic_svetuje_vlaga.htm,http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Publikacije.URE/URE1-11.htm">http://www.gic-gradnje.si/html/Gic_svet ... RE1-11.htm</a><!-- m -->) Zelo na hitro lahko ugotovimo, da je večina domov nepravilno prezračevana, kar pa ni problem pri pasivni hiši, saj je prezračevalna naprava, z vračanjem toplote nazaj v prostor, sestavni del hiše.« Nazaj:



Več informacij na spodnjih povezavah:

<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.gic-gradnje.si/html/Gic_svetuje_vlaga.htm">http://www.gic-gradnje.si/html/Gic_svetuje_vlaga.htm</a><!-- m -->

<!-- m --><a class="postlink" href="http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Publikacije.URE/URE1-11.htm">http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Publik ... RE1-11.htm</a><!-- m -->

<!-- m --><a class="postlink" href="http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki/Grobovsek/PT119.htm">http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki ... /PT119.htm</a><!-- m -->

<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.verbraucherzentrale-rlp.de/UNIQ112737248631156/link195539A.html">http://www.verbraucherzentrale-rlp.de/U ... 5539A.html</a><!-- m -->

<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.landratsamt-roth.de/PortalData/1/Resources//www.landratsamt_roth.de/LEBEN_UND_ARBEITEN/Umwelt_Energie/dokumente/ena/Koennen_Waende_atmen.pdf">http://www.landratsamt-roth.de/PortalDa ... _atmen.pdf</a><!-- m -->

<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.biologie.de/biowiki/Atmende_Wand">http://www.biologie.de/biowiki/Atmende_Wand</a><!-- m -->

<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.luftdicht.de/atmende-wand.htm">http://www.luftdicht.de/atmende-wand.htm</a><!-- m -->

<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.schwoerer-haus.de/vorurtei.htm#depesche1">http://www.schwoerer-haus.de/vorurtei.htm#depesche1</a><!-- m -->

<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.luftdicht.de/geschichte/din4108aug1969.jpg">http://www.luftdicht.de/geschichte/din4108aug1969.jpg</a><!-- m -->
Če ne gre tako, gre pa malo drugače.
#45
bi kr potrdil prej napisanemu, predvsem pa tistemu o zračenju. pri gradnji moderne hiše se je poleg pravilne izvedbe izoalcij ipd hkrati ukvarjat tudi z pravilnim prezračevanjem.
al pa vsaj odpirat okna sproti, če ne drugega, da omogočimo premikanje zraka znotraj objekta. če tega ni, pač imamo problem z vlago, plesnijo (sploh v kletnih prostorih, kjer ni oken ipd), kondenzacijo na oknih itd itd.
1 2 3 4 5
Iskanje po temi