Inverterji proti klasiki imajo prednosti in slabosti.
Hladilniki in zmrzovalniki so vsi neinverterji z nekaj zelo redkimi izjemami, ki se pa resnično niso obnesle. Izkoristek ni toliko pomemben kakor zanesljivost in preprostost (in tudi cena izdelave). Približno se ve kakšen je odjem in na to se dimenzionira. Temperature v prostoru so tudi zelo fiksne in kakšnih posebnih logik torej ne rabiš, dovolj je navaden kapilarni termostat. Zanesljivost zaradi tega pa je enormna. Stari R12 gorenjev hladilnik melje že 30 let. Preživel je že 2 nova hladilnika s elektronskimi termostati, pa verjetno bo še zadnjega iz 2015.
Poraba pa je 0,744kWh na dan ob odpiranju. Nova ropotulja z avto defrostom pa 1.49kWh na dan če že samo stoji, brez da bi jo odpiral. Zaradi tovarniških defektov, ko ne odmrzuje pravilno, če pa že, začne cediti vodo pa sem odklopil polovico grelnih elementov in se je stanje izboljšalo konkretno, kompresor skoraj ne lavfa več, samo toliko da dofila, poraba pa 0.85kWh/dan.
Novi inverterji, od lg brez olja, maže se s hladivom, R600a, so vsi po vrsti finančna luknja, čisto enako je z embraccotom. Kompresorji odpovedujejo en za drugim. Navadni batni s inverterjem pa jim crkujejo inverterji. Polom. To so stroji ki stanejo od 1000€ gor.
Tako je tudi s klimami. Stare r22 so bile zelo zanesljive, nekatere vidiš še danes, energetski izkoristek pa slab. Cevi so bile velike zaradi nizkih tlakov, maža navadno mineralno olje.
Potem so prišli energetski in okoljski šminkerji in skupaj dali glave in izumili r407c. Malo boljši izkoristek (odvisno od delovnih pogojev, v vročini slabši), nekaj višji tlaki (manj kapacitete kompresorja za enako hlajenje) in dalo se ga je lepo prodajat zaradi eko značk.
Nato r410a, tu so šli iz batnih kompresorjev na rotacijske. Izdelava mnogo preprostejša, vendar so tolerance izjemno hude. Zaradi enormnih tlakov lahko znižaš prostornino in povišaš izkoristek na ta račun. Nekaj se prišpara tudi na bakru saj rabiš dosti manjše cevi, posledično tanjše in cenejše. Olje je sedaj sintetika, ki razpade ob stiku z vlago na kisline. Zanesljivost pri šlamp montaži je slaba, zato je za dolgoživost bistveno da monter ve kaj dela in pravilno vakumira. Pri mineralcu, teh težav ni bilo.
Sedaj je tu r32, še z višjimi tlaki, vendar tudi nekaj višjim izkoristkom. Rotacijski kompresorji so ostali, krmilje enako.
Napredek pri kompresorjih je bil večinoma v zniževanju delovne prostornine, nato v tem da se navitja hladijo z izstopnimi plini ne z vstopnimi. Sedaj še nekaj na tem da imajo trajne magnete. Zadnja stvar pa je vpihovanje pregretih par.
Inverter, sam po sebi ne viša izkoristka ampak ga niža, omogoča pa lepo uporabo trajnih magnetov na omrežju, mehak zagon in variira zahtevano moč. Njemu pa mora, za optimalen izkoristek biti prilagojen tudi kompresor.
Bistvena prednost inverterja pa je, da sedaj namesto samo s 50Hz, lahko kompresor ženeš s 100Hz (ali 120Hz)
Rabiš polovično kapaciteto "bata", posledično tudi vse mehanike, hkrati pa tudi manjši motor, uležajenje itd...
Iz tega naslova so prednosti očitne.
Sam rotacijski stroj je dvotaktni, ima samo izstopni ventil in eno režo in tako je max. rpm odvisen samo od tega če tisti kovinski štift lahko še obdrži kontakt s rotorjem ali ne.
Sam motorski del pa je sedaj namesto 1f+kondenzator lahko 3f brez kondenzatorjev.
3f motor pa dela tišje in mirnejše, zraven pa ima še nekaj boljši izkoristek.
Tako da danes 1f kompresor vs. 1f inverter sta po izkoristkih tam tam, neka prednost v % v izkoristku inverterja.
3f vs 3f inverter pa ni več teh prednosti.
Največja prednost inverterja pa je samo v tem, da v primeru nižjih rpm in s tem kapacitete kompresorja, je uparjalnik in kondenzator predimenzioniran, to pomeni nižje temperature kondenzacije in s tem boljši izkoristek.
Našponan do kraja pa je enak kakor navaden 1f sistem.
Tako da moraš sploh vedeti za kaj boš sistem imel. Predimenzioniranje uparjalnika se lahko dela namreč tudi na klasičnih sistemih, ali izbereš manjši kompresor ali večji uparjalnik, stvar financ.
Inverter se načeloma splača samo zaradi variabilne kapacitete.
Problemi z vklopi in izklopi pa se pri navadni mašini dajo rešit s soft-startom, načeloma pa niso problematični. Lahko bo odletel samo kondenzator, ki pa se ga da menjat. Mnogo verjetnejše je da bo spustil plin kakor crknil kompresor zaradi vklopov.
Glede kapacitet, 9000 btu klime in 12000 btu klime, oboje inverterce od istega proizvajalca lahko brez težav vsebujejo čisto iste komponente, je samo mehanska blokada na inverterju da dovoli samo 80Hz namesto 100Hz. Zelo poenostavljena proizvodnja ker ne rabiš več dveh linij