nick101 Napisal:csamo001
Pozabil si omeniti, da imate zaposlenga kurjača, ki vsako uro vrže 1 poleno notri- in tako celotno sezono, ki traja cca 6-7 mesecev.
Ter da gre vsaj 60% drv skozi dimnik.
Citat:veliko kotlovske vode, veliko vode v sistemu,
Koliko vode v številkah in kako si tem pomagaš ? Če imaš radiatorje pomeni da imaš stare železne rebraste, ki imajo zanič grelno moč (napram novim zaprtim, če so vsaj tip 21-22).
Citat:Imamo 40 let staro Stadlerco
ter odlično izolirano hišo pomeni, da si vložil v prenovo vsaj 1/2 vrednosti +40 let stare hiše.
Koliko je poraba v številkah (kWh na leto za ogrevanja + SV) ?
picas55
Citat:se strinjam pa še v slučaju kakšne okvare elektronike, oz izpada elektike ti je ogrevanje omogočeno.
Samo če ima možnost termosifonskega gretja (brez delovanja obtočne črpalke).In slednje deluje bolj počasi, kar pomeni 1/2 polena na uro, drugače "Stadlerca" zakuha oz nima kam dajati proizvedeno toploto.
Uh, tu pa si nastreljal kup neumnosti. Ne vem, če si želel biti samo sarkastičen...
Zakaj bi človek moral imeti zaposlenega kurjača? Mi zjutraj pozimi, če gremo vsi od doma (in dejansko se to zgodi praktično vsak dan razen med vikendi, ker mama še dela part-time), ne zakurimo. Pa kljub temu redkokdaj pridemo v hišo, da bi ta imela manj kot 21 stopinj. Če se zakuri samo popoldne, je to v najhladnejšem obdobju enih 5 nalaganj, običajno pa manj. To v praksi pomeni, da grem včasih v kurilnico jaz, včasih boljša polovica, včasih mama, včasih naša 16-letnica. Oziroma povedano drugače: vsak, ki ima dve zdravi roko in je fizično sposoben. Ni potrebe po profesionalnem kurjaču.
Ne vem kje ti živiš in kako je vaša hiša izolirana, ampak mi imamo izolacijo, bajta pa tudi ni na Babnem polju. Posledično ogrevalna sezona niti slučajno ne traja 7 mesecev, prej 5. Poleg tega sta od teh 5 mesecev recimo 2 takšna, ko zakuriš samo zvečer, da se bajta malenkost "potemperira" in je vroče vode v izobilju. V teh dveh mesecih govorimo torej o 1 nalaganju, maksimalno 2.
To, da gre vsaj 60% drv skozi dimnik je tudi ena taka številka, za katero ne vem od kod si jo dobil. Ker če je tvoja trditev, da proizvajalci kotlov lažejo glede izkoristkov, lahko brez slabe vesti isto trdimo za proizvajalce TČ. Izkoristki pri teh starih pečeh naj bi sicer bili okoli 60% in to številko tudi jaz jemljem v moje izračune. Pa ne upoštevam pasivnega gretja preko dimnika...
Kar se radiatorjev tiče je razen pri TČ praktično vseeno kakšne imaš. Tisti, ki "dajo več od sebe" so pač bolj odzivni. Pri dobro izolirani hiši pa odzivnost radiatorjev ni ravno neka huda dodana vrednost. Večina radiatorjev pri nas je sicer novih Aklimatovih, nekaj je še starih rebrastih Emothermovih (npr.: <!-- m --><a class="postlink" href="https://mmc.bolha.com/1/image/185502/185688/RADIATOR-REBRAST-EMOTERM-RABLJEN-4-KOSI_54a1788e30a82.jpg">https://mmc.bolha.com/1/image/185502/18 ... e30a82.jpg</a><!-- m -->).
35kW stadlerca ima v sebi 135 litrov kotlovske vode (tako ima v spominu, morda sem falil za kakšnih 10 litrov), koliko je v preostanku sistema zdaj ne vem na pamet, bi moral doma poiskat izračun. Bi pa glede na preseke cevi in število radiatorjev rekel, da smo gladko čez 200 litrov in bolj proti 300 litrom. Na vseh novih radiatorji so termostatski ventili, tudi na nekaterih starih. S tem celoten sistem do neke mere deluje kot zalogovnik, ki se uravnava s pomočjo termostatskih glav na radiatorjih. To vseeno pomeni, da je potrebno kuriti po pameti, dejansko pa termostatske glave "porežejo" špice.
Letošnja poraba je okoli 10 prm lesa, kar ob upoštevanju 60% izkoristka pomeni okoli 15.000 kWh za ogrevanje in sanitarno vodo v ogrevalni sezoni. K temu moraš prišteti še nekje 150-180 EUR na leto za štrom za STČ (ki jo pustim v obratovanju tudi pozimi, da je topla voda vedno na razpolago, tudi če zjutraj ne zakurimo).
V prenovo vsaj polovico vrednosti bajte? Včasih imam pri nekaterih občutek, da iščete najdražje ponudbe mojstrov, ne najboljše. Tržna vrednost bajte je po mojem med 150 in 200 jurjev, prej proti zgornjemu koncu razpona. Za fasado je šlo 13 jurjev, od tega smo dobil 3 jurje subvencije nazaj. Za okna je pred petimi leti šlo 10 jurjev, nazaj smo dobili 2 jurja. Za izolacijo cokla z drenažo še okoli 5 jurjev. Torej okoli 23 jurjev, pri čemer lahko za staro fasado trdim, da je bila dotrajana, dotrajana so bila okna, edino cokel je bil tehnično še precej OK. Gre torej za v določeni meri "nujna vzdrževalna dela na objektu". Recimo "dodaten" vložek v izolativne lastnosti je 200 EUR doplačila za troslojno zasteklitev za 40 m2 (ja, bila je zelo mala razlika v ceni), pa strošek stiropora za fasado. Tudi dela na coklu in drenaži bi lahko do neke meri šteli v nujna dela, ker nam je na enem manjšem delu kleti vlaga ven tolkla. Koliko sem torej dejansko plačal za prehod iz "(pod)povprečne izlacije" na "nadpovprečno"? Po mojem zelo malo.
Kar se termosifona tiče, pa imaš tudi napačno predstavo. Cel čas poudarjam velike preseke cevi + veliko vode v sistemu, ki so pomembni za termosifon in regulacijo takšnega sistema. Pol polena na uro? Ne vem kako sem potem sploh še živ, glede na to, da ni redkost, da nalagalni prostor ob štartu včasih nabutamo na polno...