[tomice]

Razen, če bi imel kakšnih 5000 kubikov na uro pretoka :wink:

[uhec]

Vodni predgrelec vstopnega zraka bi lahko pri -15 zunaj zmrznil....

[Fantocci]

Misliš? Pa saj bi imel konstantni pretok preko črpalke.

[uhec]

Pri prehodu skozi grelec bi se voda tako shladila da bi na koncu zamrznila.. Tudi jst sem imel isto idejo za ogrevanje vstopnega zraka na rekuperator, pa sem potem ugotovil, da se še ne splača, če že hočeš je bol da ti malo greje tudi elektro predgrelec...

[darijo]

Iz vaših postov sklepam, da nihče od vas nima vodnega registra za rekuperatorjem, pred vpihi....oz. pred razdelilcem. V mislih imam register, ki bi bil priklopljen na ogrevalni sistem, da bi dogreval zrak vpihov....teoretično bi lahko poleti tudi hladili, če bi lahko od kje vlekli hladno vodo. Zakaj se niste za to odločili? A ni bolje da so vpihi recimo 20ºC ali celo več, namesto omenjenih 15ºC?! Razumem, da so pretoki premali za ogrevanje objekta na ta način. Ampak pomoč talnemu bi pa menda le bila dobrodošla?!

Za prezračevanje sem se odločil zaradi novogradnje (zatesnjenosti objekta) in s tem posledično boljšega udobja. Med rekuperatorjem in razdelilcem imam konvektor, kateri omogoča dogrevanje oz. podhlajevanje :roll: (naj bi) dovodnega zraka za v prostore.
[url=httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/?c/jY/4LvgJyky/dscn5274unichr("46")jpg][img]httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/t/c/jY/4LvgJyky/dscn5274unichr("46")jpg[/img][/url]

Kakšne so posamezne temperature in sami izkoristki žal ne vem . Samo bivanje je na račun prezračevanja v primerjavi s prejšnjo hišo veliko boljše . Dvome, da v prostoru piha moram ovreči le, ko se z roko približaš vpihu čutiš zrak. Pripombo pa imam na podhlajevanje, saj smo se prejšnje poletje kuhali :oops: tako, da so se domači spraševali o upravičenosti investicije Do pred kratkim sem prezračeval 24/7, sedaj pa zaradi težav s talnim gretjem :evil: dobrih 9 ur, v povezavi s krajšim zamikom timerja na TČ. V zimskem času pa se je izolacija v cevi dovodnega zunanjega zraka dobesedno napila vode in ob tako nizkih temperaturah cev enostavno zamrzne na pokrov bojlerja :evil: . Seveda pa se kondenz pojavlja tudi na prvi 1/2 rekuperatorja :x .
[url=httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/?17/Na/1WYov4qj/dscn5276unichr("46")jpg][img]httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/t/17/Na/1WYov4qj/dscn5276unichr("46")jpg[/img][/url]

[soplmed1]

Z izolacijo pa je potrebno biti res previden. Ta mora imeti zaprto strukturo, npr. armaflex, ki ne prepušča in se tudi ne napije vlage/vode.
@dario, izolacijo se dâ vedno po vrhu in ne znotraj cevi. Robovi morajo biti zrakotesno zalepljeni, ali vsaj tesno prilegajoči, na eni strani na steno/strop in na drugi strani na rekuperator. Na cevi vstopnega zraka naj bo debeline najmanj 15 mm, še bolje 20 mm.

P.s.: dario, ko objavljaš slike, jih vsaj za trikrat zmanjšaj, da se jih da na hitro pogledati. Žal, nimamo vsi optike.

[darijo]

Izolacija je v vmesnem prostoru (aluminij, izolacija, aluminij). Debelina izolacije pa naj bi bila tu nekje, med 15 in 20 mm.

@soplmed1, je bolje?

[url=httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/?c/jY/4LvgJyky/konvektor2unichr("46")jpg][img]httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/t/c/jY/4LvgJyky/konvektor2unichr("46")jpg[/img][/url]

[url=httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/?17/Na/1WYov4qj/rekuperator2unichr("46")jpg][img]httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/t/17/Na/1WYov4qj/rekuperator2unichr("46")jpg[/img][/url]

[tomice]

Izolacija je v vmesnem prostoru (aluminij, izolacija, aluminij). Debelina izolacije pa naj bi bila tu nekje, med 15 in 20 mm.

Predvidevam, da ima cev znotraj perforiran aluminij.

[darijo]

Preverjeno, drži :evil: . Potem je očitno v tem problem.

[soplmed1]

Kondenz se ne dela od mrzlega in suhega zraka, ki je v cevi, ampak od toplega in vlažnega, ki je v kurilnici. Torej notranja perforacija ni problem, kvečjemu +.
Poglej, če niso kake špranje v zunanjem alu ovoju.

@darijo, slike si pomanjšal kar za 10x, jaz sem rekel le 3x. . No, pa narediva kompromis, zmanjšaj jih le za 5x, ker nosim očala .

[darijo]

Cev je štukana tik za vstopom v kurilnico, vidijo pa se tudi špranje . Glede nalaganja slik pa se bom že naučil .

[Berghaus]

Evo, obljuba dela puf. kljub temu, da sem se zjutraj zbudil s skoraj 40 vročine (COP neznan), sem se nafilal s tableti in se spravil spucati rekuperator. Filtre sem spral, kocko spihal, notranjost rekuperatorja zbrisal, ventilatorje spihal.

Potem pa zapregel temperaturno sondo, vklopil rekuperator, pustil eno uro (210 kubikov na uro), da se stemperira vse skupaj, potem pa gasa. Zunanja temperatura -8 stopinj, vlaga nad 80%. Notranja temperatura 22,5 °C.

Sondo sem postavljal 2 centimetra nad kocko in pustil vsaj 15 minut laufanja.

[img]httpunichr("58")//i237unichr("46")photobucketunichr("46")com/albums/ff114/berghaus/LOSSNAY-1unichr("46")png[/img]


Meritve so milorečeno, čudne. Nič mi ni jasno.

Prvič, svež vstopni zrak se do kocke segreje za 8 stopinj, vzrok za to je verjetno dolžina cevi od vstopne rešetke do kocke, ki je cca 7 metrov, polovica od tega zazidano v steno.

Drugič, izhod svežega zraka iz kocke je zgolj 10 stopinj. To mi je trimač premalo?? Vendar je meritev točna, na šobi dnevne sobe ima taisti zrak 16 stopinj. 6 stopinj predvidevam pridobi v dolžini cevi, kljub kar nekaj metrov le te po neizolirani mansardi.

Tretjič in najbolj čudno. Umazan notranji zrak vstopi v kocko pri 19 stopinjah, izstopi pa pri 0,7 stopinje??? Ta tretji del sem meril petkrat in vsakič isti rezultat. Ki pa po moji logiki ni mogoč. Na enem koncu kocka vzame skoraj 20 stopinj, na drugem pa odda zgolj 10???

Mi zna kdo to razložiti, oziroma me usmeriti, kaj delam narobe? ali je to tisti 50% izkoristek?

Aja, po večtedenskem delovanju v rekuperatorju ni niti sledu o vlagi. Nobenega kondenza, nič. Celo zelo previdno sem moral izvleči filtre, ker se mi je posipal prah.

Edit:

Hmmm........lahko pa je ena varianta. Jaz sem meril samo iz te strani, kjer je loputa za dostop za kocko. Je pa rekuperator seveda precej bolj globok, sestavljen iz dveh kock. Bi znalo biti, da bi moral meriti na sredini rekuperatorja?

Evo, sem na slikci označil, kje sem meril.......

[soplmed1]

Prvo kot prvo, na isti strani a na različnih mestih kocke lahko zrak izstopa tudi za 5 ° razlike v temp. Relevantno je meriti v sredini cevi v neposredni bližini rekuperatorja. Paziti je tudi potrebno, da je poleg senzorja v cevi, še kakih 10 cm vodnika.

Vsekakor pa nimaš izenačena pretoka zraka, kar ti posledično da izjemno slab izkoristek .
Pri tebi je pretok svežega zraka precej višji od odpadnega.

Izkoristek, ki ga vsi radi izračunamo po butasti in tudi za prakso napačni formuli, ki ne upošteva različnih pretokov je
10,1/19=53 %

Če pa upoštevamo še izgube na neizoliranih ceveh po isti butasti formuli, je
(10,1--0)/(22,5--8)=33%

Bolj prava formula, ki še vedno ne upošteva entalpije, pa pravi:
(10,1-0,0)/(19-0,7) * (19-0,7)(10,1--0)/(22,5--8)=18% :lol:

Dobri rekuperatorji sami uravnovesijo oba toka zraka na podlagi meritev vseh štirih temperatur. Pri uravnovešenih pretokih je dT na hladni strani "približno" enak dT-ju na topli strani rekuperatorja. Če to ni, potem ustrezni ventilator nekoliko močneje žene, da ji izenači.
Pretoka bi se dalo najbolje izenačiti, če bi imeli čimbolj zrakotesno hišo in hkrati držanje 0-nega tlaka znotraj hiše z ustrezno regulacijo vrtljajev obeh ventilatorjev.

[Berghaus]

Mnja, že vidim, kje je keč......ravno v mojem, zgolj na eni strani izvedenem merjenju. Meril sem na strani, kjer je glavni vod za sveži zrak, medtem ko je dovod odpadnega zraka na čisto drugi strani.

Sem zdajle porinil sondo globje in so takoj drugi odčitki. Nekako bom moral pogruntati, kako s sondo priti v kanal, neposredno ob rekuperatorju, ko so temperature že zmešane.....

Jutri ponovim vajo.

[Tone]

Prvo kot prvo, na isti strani a na različnih mestih kocke lahko zrak izstopa tudi za 5 ° razlike v temp. Relevantno je meriti v sredini cevi v neposredni bližini rekuperatorja. Paziti je tudi potrebno, da je poleg senzorja v cevi, še kakih 10 cm vodnika.

Poglej moj spletnik o teoriji delovanja križne kocke, razlike temperatur so lahko še večje, zato izgubljaš čas. Če lahko prideš do cevi, jih navrtaj in vtakni termometer vanje po možnosti tako, da je vsaj 10cm žice v cevi, termometrov senzor pa približno na sredini.