bozgom Napisal:To dvoje sem ovrgel par postov nazaj. Ker v STČ vlaga kondenzira pomeni, da je izpuh na 100% relativni vlažnosti. Če bi bila vlaga nizka, potem se kondenz ne bi pojavljal.
Zrak pri 10°C vsebuje največ 9,4 g vode. Zrak pri 30°C vsebuje največ 30 g vode. Če to dvoje zmešaš skupaj dobiš zrak z 20°C, kateri lahko vsebuje največ 17,3 g vode.
30-17,3-9,4=3,3 g
Sicer razumem poanto, ki jo hočete povedati, ampak vaš izračun je kar nekaj. Pravilno bi bilo: če zmešaš enako količino zraka pri 30°C in zraka pri 10°C, oba pri 100% relativni vlažnosti, bi dobil zrak na 20°C, v katerem bi bilo (30g/2+9,4g/2)= 19,7g vodne pare, kar pa ni možno, če lahko zrak pri 20°C drži le 17,3g vodne pare - torej je vodne pare po tem izračunu 2,4g preveč. V tem scenariju bi torej nekaj vlage kondenziralo, pa ne vseh 2,4g, ker ko vodna para kondenzira se sprošča energija, ki ogreva zrak in s tem dviguje rosišče.
Pa izračun je zelo poenostavljen, zraka s tako različno vsebnostjo vodne pare imata najbrž nekoliko različne toplotne kapacitete, torej ni nujno da dobiš zrak na točno 20°C, če zmešaš enaki količini zraka na 10°C z 9,4g vodne pare in zraka na 30°C z 30g vodne pare.
V vsakem primeru pa je scenarij povsem teoretičen in s prakso nima veliko veze. V praksi se zrak na poti iz STČ že nekoliko ogreje preko sten cevi in posledično ni več na 100% relativni vlažnosti, kot je bil v stiku s toplotnim izmenjevalcem, pa tudi ves zrak ki gre skozi STČ ne pride v stik z izmenjevalcem. V stanovanju pa tudi v najbolj soparnem poletju ni 100% vlage. Predvsem pa se ohlajen zrak sčasoma zaradi akumulacije sten, sončnih in drugih dobitkov nazaj ogreje in relativna vlažnost mu spet pade.