[pentax]

Z "S" klaso se je v vseh pogojih vedno boljše peljati - na vseh področjih. Vprašanje je, če se splača plačati tisto "vožnjo", glede na to, da lahko "Clio" opravlja svoje delo.

[bozgom]

@Pentax
Če moraš razmišljati ali S klaso ali Clio potem je debata itak brez veze. Če pa razmišljaš o vožnji, potem pa debata ima vezo.

[pentax]

Vožnjo, v primeru ogrevanja objekta težko občutiš razliko, sploh če obe data želeno bivalno temperaturo - kar je zame kot uporabnika najpomembnejši faktor pri ogrevalni napravi . Koliko se katera tč zunaj "matra", je pa bolj sekundarnega pomena - vsaj zame. Kaj je sploh "matranje" za neko ogrevalno napravo, je spet različen pogled.

[JaBK]

kako se pozna "vožnja" pri TČjki?
Jaz priznam, bi lahko bilo elegantneje in kolikor vem pri naslednji verziji moje TČjke tudi je. Jaz vklopim ogrevanje na začetku sezone in izklopim na koncu. Potem pustim in poleti pržgem hlajenje in ga potem ugasnem. Večje udobje je možno, in kot rečeno, ga naslednja verzija nudi - da sama preklopi iz ogrevanja v hlajenje ali pa konec koncev nič, če je taka potreba... torej, ko vklopiš hudiča, ga ne pogledaš več dokler ne crkne.

Ker bolj sofisticiranih naprav ne poznam, kako se da še enostavneje in udobnejše?

[grega09]

Mogoče samo kot zanimivost, moj pogled na izgube objekta.

Tistih uradnih v projektni mapi sploh veliko gledal nisem, ker je za moj okus eno veliko "nabijanje" številk brez neke fizikalne osnove. Pa še dograjujem starejši objekt in mi izračunano samo za nov del ni veliko prav prišlo.

Izgube sem torej poračunal sam in so skupne 7,5 kW (transmisijske in ventilacijske) za -13°C. Neto površina ogrevanja je 200 m2 in bo talno gretje.

Zdaj pa zanimiv del . Ker imamo ob objektu vremensko postajo in imam možnost dostopa do temperatur v minutnih intervalih, sem za leta od 2010 - 2017 poračunal povprečne dnevne temperature, za katere mislim, da so bolj relevantne, kot pa tistih nekaj trenutnih ekstremov. Graf teh temperatur si lahko ogledate na sliki (enote na ordinatni osi so °C). Vidimo lahko, da so zelo redki primeri povprečnih dnevnih temperatur pod -7,5°C.

Drug graf (enote na ordinatni osi so kW) so pa izgube objekta za vsak dan glede na notranjo temperaturo 22°C in povprečno zunanjo dnevno temperaturo. Tam kjer so izgube 0 kW ni ogrevalne sezone, kar je povprečno nekje od sredi maja do konca septembra.

Ko sem sam tole videl, sem bil malo presenečen. Vidimo, da nikjer ne dosežemo 7,5 kW izgub. Res je, da imam podatke samo za zadnjih 8 let. Vseeno pa ocenjujem, da se pri nas v večini primerov toplotne črpalke predimenzionirajo (včasih zelo). Večinoma je razlog ravno cena v smislu: ja saj je močnejša samo 500 € dražja. Mislim tudi, da tistih nekaj ur, ko so temperature res ekstremne, pokrije vztrajnost objekta. Gledam pa na to tudi tako, da je bolje špice pokriti s parimi urami električnega grelca, ki (skoraj) nič ne stanejo. Sama šibkejša TČ pa bo bolje delovala čez ostala območja, kje izgube niso maksimalne. Sam tudi nisem pristaš inverterjev, malo zato, ker bom vgradil TČ voda-voda in nima preveč smisla, malo pa zato, ker še vedno trdim, da je klasična on-off bolj zanesljiva in v prihodnosti je manjša možnost za probleme in olajšano je servisiranje.

Komentarji, pritožbe, pripombe? :?:

[JaBK]

jaz imam svojo izbrano na izgube pri -8 in notranji 23 stopinj. Nižje T naj pomagajo pokrivati grelci.

Lansko leto recimo vrtoglavih 146kwh oziroma glede na prerazporejenost v MT vs VT 12,72€. Nisem šla podrobneje čitat tvojih grafov, ampak koliko to sovpada z njimi?

[grega09]

Če govoriš o dnevni porabi (toplotne) energije 146 kWh, to pomeni 146/24 = 6,1 kW izgub objekta za tisti dan (povprečno za cel dan).

Med električno energijo in toplotno energijo objekta je pa igra COP-ja...

[JaBK]

govorim za celo ogrevalno sezono 17-18. Koliko so pomagali grelci, ker je bila TČ prešibka. Torej pokrivanje špic.

[grega09]

Tu nekaj ne štima. Za celo sezono je ponavadi številka par tisoč kWh.

Edit: Moja napaka. Dvoumno je napisano in sem narobe razumel. Zdaj razumem kaj misliš, samo grelci so porabili 146 kWh. Dodatne porabe grelcev nisem računal, ker nima smisla. Govoriš o par 10 €, kot si napisala.

[JaBK]

tako je. TČ je dimenzionirana na -8. Ker seveda gre kdaj pa kdaj pod to vrednost, so pomagali grelci s 146kwh. Vse skupaj za ogrevanje objekta pa se je porabilo 2630kWh. Torej tiste blazne klamfe o -13 pa -16, pa pritisne tudi do -20 v bistvu igrajo vlogo 5%.

V bistvu je šlo za repliko na to, kako se pri nas TČ dimenzionirajo.

[Fery]

Kaj pomeni graf izgub?
Da je objekt porabil 172 kWh energije v enem dnevu (7,2 kW x 24 ur)?
Malo dosti se mi zdi.

Naš ni še prišel do 100 kWh/dnevno. Pa je bilo februarja cele dneve preko minus 10. Celo blizu minus 20. Dve leti nazaj.

[JaBK]

tako tudi jaz to razumem. Recimo največje izgube nekaj med 7-7,5kW so bile recimo 1.2.2012 in takrat je bila povprečna zunanja cca -11. 172kWh pomeni pomeni pri COP 2,5 nekaj pod 70kWh dnevne porabe.


Tudi meni je malo veliko, ker kot razumem gre za neko novogradnjo, najbrž s solidno deko in okni. So pri tem preračunu upoštevani tudi kaki dobitki. Sončni vsaj, kot recimo to ponuja tudi URSA, če že drugi ne.

[grega09]

Tisto je bila ena izmed omenjenih "špic". Če pogledaš graf temperatur, lahko vidiš, da je bila POVPREČNA dnevna temperatura -11°C. Sicer se ne spomnem, samo je že izgleda da dobro "stisnilo". Takšne špice pa ne igrajo veliko vloge pri skupni letni porabi energije.

Je pa 172 kWh toplotne energije pri recimo COP 4 (voda-voda) še vedno samo 42 kWh električne, kar pomeni cca. 5 € elektrike + nekaj še grelci, če se bodo vklopili pri takšni "špici". Odvisno kako dolgo traja in kdaj nastaviš njihov vklop.

Fery, imaš že bolje izoliran objekt. Jaz sam po teh poračunih nisem preveč vlagal v nepotrebno izolacijo, ker nima smisla. Rabim denar drugje... Objekt je za moje pojme solidno izoliran in tistih 500 € elektrike letno bom že preživel. Pa če gre za duplo gor...

[BojanF]

Glede inverterjev - do neke mere res lahko prilagajajo moč, a tudi najbolj fleksibilne naprave ne gredo pod cca. tretjino nazivne moči, ostale pa ne pod pol ali celo več. Tako bo inverterska naprava, dimenzionirana za monovalentno delovanje do projektne temperature, v plusu večinoma še vedno taktirala, predimenzionirana naprava pa še toliko bolj.

Je pa to taktiranje manjši problem, kot če v globokem minusu naprava ni sposobna dohajati izgub objekta, zato ljudje radi izbirajo močnejše naprave. Včasih pa privede to do absurdnih rezultatov, ko več ljudi zapored sledi tej logiki - najprej projektant predpiše malo večjo napravo, za vsak slučaj če bo izolacija objekta izvedena slabše kot je predvidena v projektu, potem investitor to poveča, za vsak slučaj če se je projektant kje zmotil, na koncu pa še inštalater predlaga malo močnejšo napravo, kot jo je želel investitor, ker itak ni velike razlike v ceni. Na koncu pasivno hišo ogreva 11kW naprava.

[mipax]

Torej, če prav razumem inverterska TČ ne more delati z močjo manjšo od od 1/3 oz 1/2 nazivne moči TČ. V tem primeru greje več kot je treba glede na potrebe ogrevanja ali pa se se izklaplja?.