Fantocci Napisal:Nekateri nočemo zunaj gledati dveh kišt... zame je to največji faktor odločitve.
Ja, najbolj pomemben podatek sem pozabil povedati.
Definitivno bo šlo za talno gretje. Hiša bo najverjetneje pritilična, ni pa še ziher.
Absolutno nočem imeti zunaj dveh kišt, če zna ena narediti vse (ogrevanje, hlajenje, ogrevanje sanitarne vode). Zanima me rešitev brez kakršnega koli zalogovnika, oz. povedano drugače, čim manj prostora porabljenega v tehničnem prostoru.
Kot je nekdo zgoraj napisal, je m2 v novi hiši vreden 1.000 EUR.
Konvektorji na tleh se mi zdijo malo nerodni, mogoče bi res raje imel nekaj pod stropom.
Še vedno pa me bega cena. Ne vem, koliko lahko pričakujem za celotni sistem. Pa prav gotovo sem pristaš optimalnega sistema, ne pa verzij, ki so premočne in predimenzionirane (v stilu: bolje malo več, za vsak slučaj).
Skratka, minimalistično in optimalno, ne top šit in ne največji poden.
Imaš kompaktne sisteme kjer je v enem ohišju tako bojler kot zalogovnik (navadno cca 50L) , kar zadostuje pri manjših zahtevanih močeh.
Računaj, da za hlajenje velikokrat potrebuješ zelo majhno moč, pri kateri TČ ne more delovati. Zato je zalogovnik pri hlajenju nujno zlo.
Kar se tiče konvektorjev je talna izvedba neprimerno boljša in absolutno manj moteča kot stenska. No, nekaterim je morda pihanje v glavo celo všeč...
Pri klasični gradnji pritličje mansarda navadno zadostuje kasetni konvektor na hodniku mansarne in talni ali stenski v centralnem prostoru pritličja.
dobre teoretične rešitve so včasih v praksi neumne <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.klimasapo.si">http://www.klimasapo.si</a><!-- m -->
Sašo, a še obstajajo te pravokotne notranje enote klime, ki jo imam tudi sam in imajo izpih na štiri strani (podobno, kot bi kasetno klimo na steno montiral)? Meni je to super rešitev, ker se mi zdi, da nudi veliko več kot klasika in me čudi, da tega ne vidim nikjer ...
sassapo Napisal:Mislim, da je tej izvedbi stenske klime ostal zvest edino LG
Našel: <!-- m --><a class="postlink" href="https://www.mimovrste.com/stenske-klimatske-naprave/lg-stenska-klimatska-naprava-artcool-stylist-g12wl">https://www.mimovrste.com/stenske-klima ... list-g12wl</a><!-- m -->
Ima pa ta LG izpih spodaj ter levo-desno, moja Gorenjeva (kgq 34 r: <!-- m --><a class="postlink" href="http://static14.gorenje.com/files/default/markets/montenegro/catalog/katalog-klima-uredjaji.pdf">http://static14.gorenje.com/files/defau ... edjaji.pdf</a><!-- m -->) ima še en izpih zgoraj, pa en element je bil še zraven, s katerim lahko katerega od izpihov fiksno zaprem. Spodnji rob 1,4 m od tal, zgornji 1,9 m. In v veliki meri rešena dilema, da so konvektorji na tleh boljši za ogrevanje (toplota se dviga), klasične klime pa boljše za hlajenja (mrzel zrak pada).
sassapo Napisal:Imaš kompaktne sisteme kjer je v enem ohišju tako bojler kot zalogovnik (navadno cca 50L) , kar zadostuje pri manjših zahtevanih močeh.
Računaj, da za hlajenje velikokrat potrebuješ zelo majhno moč, pri kateri TČ ne more delovati. Zato je zalogovnik pri hlajenju nujno zlo.
Kar se tiče konvektorjev je talna izvedba neprimerno boljša in absolutno manj moteča kot stenska. No, nekaterim je morda pihanje v glavo celo všeč...
Pri klasični gradnji pritličje mansarda navadno zadostuje kasetni konvektor na hodniku mansarne in talni ali stenski v centralnem prostoru pritličja.
Res, da moram o delovanju toplotnih črpalk še marsikaj prebrati (ampak vse teme so razvlečene kot kurja čreva in je težko izločiti bistvo), zato mogoče sprašujem neumnosti.
Zakaj TČ ne more delovati pri majhnih močeh?
TČ ima določen razpon moči, pri katerih lahko obratuje, na primer od 30% do 100% (odvisno od modela TČ, kako nizko se lahko spusti). Pri "običajnih" hišah potrebe po ogrevalni moči pozimi krepko presegajo potrebe po hladilni moči poleti, zato se predvideva, da TČ s svojim omejenim razponom ne bo zmožna pokriti obeh zahtev - posledično bo poleti premočna in bo taktirala.
Ta logika se nekoliko spremeni pri sodobnih nizkoenergijskih in pasivnih hišah, kjer je potrebna ogrevalna moč že tako majhna da se precej približa potrebni hladilni moči - zaradi notranjih toplotnih dobitkov se namreč slednja z izolacijo ne zmanjša toliko, kot potreba po ogrevanju.
@mojster666
Sam imam konvektorje za gretje in hlajenje priklopljene na tč vv.
Hlajenje je pasivno - dodatna kišta ki jo rabiš stane cca. 700eur. Konvektor stane cca.400eur. Nazivne moči so za majhne sobe 2,5kw (10m2), za večje 3,5kw (20m2). Rabiš še sobni termostat za vsak konvektor - cca. 50eur (siemens).
Nekaj je tudi dodatne razpeljave za preklapljanje sistema v zimi in poletju. Do vsakega konvektorja je potreben dovod dveh izoliranih cevi in obvezen odvod kondenza ter 4 žice elektrike. Mi imamo vse konvektorje v poglobljeni niši pod okni. Konvektorji so actionclima s prejšnje strani.
Minusi: vodo moraš za ogrevanje imeti par stopinj višje kot pri talnem, ko dela šumi bolj kot navadna klima, zadnji konvektorji v vrsti gledano od tč delajo dlje časa ker dobivajo nižjo temp. vode kot prvi v vrsti-pri ogr in obratno ori hlajenju, potrebno jih je čistiti zaradi nabiranja kamna in sesati filter pri dovodu zraka.
Plusi: prostor se ogreje/ohladi hitreje kot pri talnem ali radijatorskem ogrevanju.
Pri učinkovitosti ohlajanja sem odvisen od temp. podtalnice.
Ker imaš višjo temperaturo talnice potrebuješ večjo količino izmenjave zraka. Kot sem že omenil: Pri novogradnjah večino zadostuje 2 - 3kw hladilne moči za celotno hišo. Nobenega smisla nima vgrajevat več kot dva konvektorja, v večini zadostuje že en kasetni kateri se namesti na hodnik mansarde. Ob 24/h delovanju so potrebe po hlajenju velikokrat zelo nizke, pomeni, da sama TČ ne more slediti tako majhnemu odjemu. Zaradi preprečitve taktiranja imajo navadno vse kolikor toliko naprave vgrajeno varovalko. Kar pomeni, da se TČ po izklopu ne more vklopit cca 15 min
Posledično imamo potem brez zalogovnika 2-3 min hlajenja in 15 min pavze.
TČ, ki nimajo varovalke proti taktiranju pa vsake 2 ali 3 min startajo, kar pa zopet nikakor ni učinkovito.
dobre teoretične rešitve so včasih v praksi neumne <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.klimasapo.si">http://www.klimasapo.si</a><!-- m -->
Če je ogrevanje res tako počasno, potem bi taktiranje morala preprečiti že normalna histereza termostata. Če hlajenje deluje le 2-3 minute, potem je očitno termostat preblizu konvektorja, ali pa je bodisi TČ predimenzionirana bodisi izbran napačen model z prenizkim razponom moči.
Boljši konvektorji imajo vsi po vrsti moduliran ventilator, ko gre ta na minimalne obrate lahko pobira iz sistema tudi samo 300W hladilne moči, s tako majhno močjo pa ne more obratovani nobena, še tako majhna TČ.
dobre teoretične rešitve so včasih v praksi neumne <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.klimasapo.si">http://www.klimasapo.si</a><!-- m -->
Za maksimalno udobje brez občutka pihanja je v vsakem primeru bolje, da hišo 24h/ dan hladimo. Za hlajenje velja popolnoma enako kot za gretje! Verjemi, da takšen sistem pri 24/h obratovanju v povprečju ne deluje kaj več kot s 500W hladilne moči.
Jasno to velja za normalno velike hiše brez konstrukcijskih posebnosti.
Seveda lahko uporabljamo urnike, če vzamemo v zakup neprijetno pihanje, glasnejše delovanje in nižje bivalno ugodje. V tem primeru zalogovnika ne potrebujemo.
dobre teoretične rešitve so včasih v praksi neumne <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.klimasapo.si">http://www.klimasapo.si</a><!-- m -->
