[ataIBA]

Če je objekt na primorskem, kjer ni nizkih zimskih temperatur, zmrzovanja,.... ti bo pod temi pogoji nad XPS-om zdržala tudi bituminizirana strešna lepenka brez posipa... Da razmišljaš o paropropustni sekundarni kritini - foliji, ki se daje pod primarno kritino, mi ni niti kapnilo :? ....
Dokler ima hladen zrak večjo gostoto in težo, se ne boj preboja toplote navzdol skozi betonske plošče, spodnji zračni kanal, skozi bitumen ter EPS izolacijo v prostor. Bo zdaj?

[mdule]

Se opravičujem, ampak odgovora na vprašanje o učinku ali ne učinku XPS-a na rezanje konic temperature na HI še vedno nimam, zato sem sedaj šel računati z U-Wertom. Ob predpostavkah:
- zimske ekstremne T okolice -10 st C,
- letne ekstremne T okolice +40 st C (tukaj predpostavljam, da se bo na toliko segrel zrak pod betonskimi ploščami, ki stojijo na podstavkih),
- sobne temperature pod stropom 23 st. C pozimi in 25 st. C poleti
- povprečne debeline EPS-a 25 cm

dobim
BREZ XPS-a 5 cm temperaturo HI -9,8 st. C pozimi in 39,9 st. C poleti;
Z XPS-a 5 cm temperaturo HI -4,6 st. C pozimi in 37,6 st. C poleti;

Pa morda še: z XPS-om nastopi zmrzovanje na HI pri ca. -4,5 st. C, brez XPS-a pa pri 0 st. C.

Je ta razlika resnično nepomembna?

Dušan

[ataIBA]

Iz zgoraj spisanega ti predlagam, da vpišeš v eno kolono prednosti in v drugo pomanjkljivosti. Nato se odloči :mrgreen: Malo še dodaj ščepca razmišljanja o žledu in oviranju odtoka vode...
Sem pa slišal, da je poraba goriva pri avtomobilih mnogo manjša, če gume nadrukaš na dobre 4 bare. Manjši kotalni upor, trenje,... :mrgreen:

[izotop]

jsz bi se vrnil na začetek. fino bi bilo dat kakšno sliko še zraven, kar vedno ponavljamo tukaj, da ne potem nabijamo v prazno. povedat, koliko višine je sploh na voljo, kako je terasa zaključna (ali z atiko, ali z kakšno ploč. obrobo ipd), koliko so visoki pragovi vrat, ki so recimo obrnjeni na teraso ipd?

jst sem več ali manj vedno ciljal v mojih odgovorih na varianto, kjer imaš fuge odprte (v tem primeru tudi ni zaprtega pregrevanja pod ploščami, saj zrak uhaja čez fuge, hkrati tudi lahko dodatno izhlapeva morebitna voda, ki kje zastane ipd.
v kolikor pa misliš fuge zapret, ja pa itak drug pristop, kjer potem vodo zbiraš površinsko preko kanalet ipd, in potem te preko cevi spelješ v odtoke. v tem primeru pa itak ni problem nardit dodatni sloj topl. izolacije, pa mogoče še kakšen estrih vržt čez, samo pač treba pazit na pravilno izvedbo, čeprav mogoče ni najbolj po smernicah takšna izvedba, gledano na hidroizolacijo ipd.

ne se tudi toliko takoj zaletat v razne u-werte (ki seveda računajo samo lokalni toplotni prehod brez upoštevanja pravih klimatskih razmer, sušenj konstrukcije ipd). potrebno je razmišljat v kakovostno izvedbo, ki bo "pila vodo" na dolgi rok.

[mdule]

Fiksne so naslednje zadeve:
-AB plošča
- parna zapora
-EPS v naklonu debeline 15 do 33 cm
- bitumenski trakovi, debeline slab cm
- podstavki za betonske plošče, variabilne višine, tako da bo naklon betonski plošč 0, se pravi bodo položene ravno
- betonske plošče, dimenzije 50x50 cm, debeline 3,8 cm, temno sive barve, prosto položene na podstavke

Variabilno je:
- XPS debeline 5 cm
- paropropustna folija na XPS-u debeline 5 cm

Končna višina pohodne površine - se pravi betonskih plošč - je določena in se ne bo spremenila ne glede na to, ali bo XPS vgrajen ali ne (če ne bo, bodo podstavki 5 cm višji).

Se pravi:
- pogovarjamo se samo še o tem, ali bo bolje, če je nad HI 5 cm XPS-a in paropropustna folija na njem ali če tega ni;
- zgoraj sem skušal vsaj približno izračunati, kaj pomeni XPS za temperaturo HI;
- da bodo mehanske obremenitve HI v primeru XPS-a manjše/bolje porazdeljene, najbrž ni sporno;
- rad bi še ugotovil, kaj pomeni tisto pajcanje vode pod XPS-om - bi to lahko negativno vplivalo na staranje HI ali ne?

Potem sem hotel še predebatirati, ali je plošče bolj smiselno polagati na stik ali z razmikom (seveda nezafugirane) in če z razmikom, potem s kolikšnim. Sam se nagibam k polaganju z razmikom, in sicer ca. 5 mm.

Dušan

[vincent]

Strojnik si in ravna streha? :twisted: (hec...tudi jaz sem a si je ne bi želel).
Ok..v kolikor streho uporabljaš kot teraso..vrzi gor nadsrešek in imaš del strehe rešen :lol:

Stirodur...logično da dodatnih 5 cm izolacije pomeni večjo stabilnost z vidika temperatur...a tu moraš upoštevati še to da je stirodur difuzijska zapora, ki bo na hi ki je tudi difuzijska zapora...kaj bo z vodo, ki bo prišla vmes in bo? Pajcala hi dokler ne pride čez?

Za izolacijo si imel priliko jo dat kolikor si jo pač dal...trenutno v tvoj kontekst problema ne sodi. Razen če si se odločil še malo zakomplicirati življenje :roll:

[mdule]

Vincent, tudi moj sosed - izkušen mož pri skoraj 90-ih - pravi, da bi bilo najbolje vse skupaj pokrit še s poševno :lol:

Aja, nadstrešek najbrž celo res bo, ampak samo kot senčilo

Drugače pa 2 zgodbici:
- v bloku, kjer sem stanoval nekaj časa, smo imeli "poplavo", ravno v moji dnevni. Hišnik se je grozno razburjal, kako so ravne strehe v naši klimi živa katastrofa. Potem sva šla na streho in kje je puščalo? Zatekalo je za omet na steni sušilnice - kljub temu, da je sušilnica imela poševno streho.

- Pri nas doma (v Portorožu) smo imeli najprej na terasah keramiko na estrihu. Po ca. 15 letih so začeli kosi keramike odletavat in pojavljali so se razni mokri fleki. Vse skupaj smo pobrali proč, naredili novo HI, na njo betonske "remlne" višine ca. 10 cm in gor kamnite plošče. Zdaj je že dobrih 20 let mir; kamen sicer ni več kot nov (bi ga bilo treba spolirati), ampak sistem kot tak pa deluje brezhibno.

Povedati hočem, da ni za vse križe in težave kriva ravna streha in da lahko tudi ravna streha čisto fino funkcionira, če je sistem zasnovan, kot je treba.

Dušan

[ex5522]

Dobro narejena ravna streha živi popolnoma enako dolgo kot poševna

Ena večjih stavb v mariboru ti hutterjev blok narejen pred II sv. vojno ima ravno streho,
na delu kjer ni srečala bombe je bila original ravna od l 1939 do po spominu... 1997
s predvojno tehnologijo je preživela ca 60 let !
pa še takrat po mojem vedenju ni puščala ampak so bile težave drugje

[peteranja]

Da vidim če razumem. :?:
-Na AB ploščo z naklonom 2% položim stirodur 5cm.
-Na stirodur položim samolepilne bitumenske trakove - dvojno križno.
-Filc
-Drobljenec v višini 3cm
-Filc
-Armiran estrih 5cm
-Keramika (brez hi izolacije :?: )

Je tako OK ali mora biti bitumenska izolacija na AB plošči?
Ni mi jasno kako kvalitetno narediti odtoke iz hidroizolacije če je okoli zid?

[izotop]

hi daj na ab ploščo, pa 5 cm bo premalo. tist drobljenec pa poglej v katalog, kakšno funkcijo opravlja (če si gledal detajle iz prejšnje strani), zato je tudi važna lokacija objekta, da temu primerni izbereš tudi izvedbo streho oz terase, seveda pa je tudi važno, kaj je spodaj pod teraso, torej ali gre za ogrevan prostor ipd. sam osebno bi v primeru keramike skušal nardit brez drobljenca.

odtoke oz cevi odtokov (ki morajo biti seveda izolirane) se naredi nad hi slojem, recimo v sloju stirodurja, so pa možne tudi drugačne rešitve, sploh če nucaš kakšne distančnike za finalni oblogo ipd.

[peteranja]

Terasa je streha nadstrešnice ki je odprta.
Kakšna bi bila točna funkcija drobljenca če je bitumenska izolacija na AB plošči tudi meni ni jasno.
Ali lahko potem ploščice lepim direktno na estrih ali moraš narediti še eno hidroizolacijo ala KEMA ali MAPAI?

[mdule]

V primeru, da bo gor estrih, drobljenec po mojem mnenju nima nobenega smisla.
Se pa sprašujem, zakaj bi dajal gor estrih? V trgovini so že na voljo tudi granitogresi, ki omogočajo postavitev na opore. Sicer so trenutno še dragi, ampak kolobocija z estrihom in njegovo trajnostjo tudi ni poceni.

Ad HI:
- samolepilen je samo prvi sloj, če je spodaj EPS/XPS (načeloma bi naj bil EPS, je cenejši, XPS pa baje povzroča težave)
- sloji nikoli niso vgrajeni križno, ampak z zamikom (se pravi trakovi tečejo v isto smer, je pa zgornji sloj zamaknjen za pol širine traku);

Če gre za nadstrešnico, bi se jaz vsekakor odločil za sistem obrnjene strehe, se pravi:
- AB
- HI, varjeni bitumenski trakovi, dvoslojno
- finančna talna obloga na oporah/podložkah: tu bi izbiral med:
* betonskimi, kamnitimi in granitogres ploščami (po mojem so trenutno najbolj ekonomična varianta betonske plošče, seveda morate najti take, ki vam bodo všeč)
* lesom (če gre za teraso, ki je zelo na soncu in bo močno v uporabi; in seveda če vam je lesena terasa všeč)
* če obstaja vzorec keramika, ki "mora biti pod mus", bi razmislil o lepljenju te keramike na poceni betonske plošče (se dobijo tudi po ca. 1 €/kos)

Dušan

[mdule]

Prej sem bil malo hiter:
Med HI in finalno talno oblogo (seveda ni finančna, čeprav stane pa res :lol bi pri obrnjeni strehi prišel seveda še XPS. Je pa vprašanje, ali je pri nadstrešnici sploh smiseln.

Dušan

[peteranja]

Hvala za pojasnilo.
V primeru da vseeno želim dati vsaj 5 cm izolacije(nikoli ne veš ali bom mogoče kdaj nadstrešek zaprl ). Potem se bitumenski sloj lepi na stiropor ki je položen direktno na AB ploščo. Po netu je prikazana še neka parna zapora na AB plošči pod izolacijo, je ta potrebna?
Malo sem pogledal tudi prane plošče in se res dobi čudo dobrih- všečnih stvari tako da me čedalje bolj mika prej omenjena varianta z distančniki.
Zanima me ali se plošče samo zložijo na stik, ali se pušča fuga in se zafugira z ''vrvico''.

[mdule]

Če se odločiš za klasično izvedbo, potem gre:
AB (tu je predpostavka, da je AB res v naklonu 2 %)
parna zapora
EPS
samolepilni trak
varjeni trak
plošče na podstavkih

Če se odločiš za obrnjeno izvedbo, gre:
AB (tu je predpostavka, da je AB res v naklonu 2 %)
varjeni trak 2X
XPS
paropropustna folija (načeloma, to je bil glavni predmet zgornje debate)
plošče na podstavkih

V tvojem primeru bi se jaz odločil za obrnjeno izvedbo. Toplotno izolacijo (in paropropustno folijo) lahko dodaš tudi kasneje, če in ko se boš odločil za zapiranje nadstreška.

Distančniki so npr. tole: <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.epro-adria.si/files/katalogi/odtoki/nosilci_za_prane_plosce.pdf">http://www.epro-adria.si/files/katalogi ... plosce.pdf</a><!-- m -->
Čepki na zgornji strani zagotavljajo, da so plošče medsebojno razmaknjene ca. 5 mm. Ta fuga ostane odprta in skozi njo voda teče s plošč na hidroizolacijo in po njej v odtok. To, da so fuge odprte, ima kup prednosti:
- pokanja in razpadanja estriha in ploščic ni
- če se na HI pojavi kakršen koli problem, pač plošče umakneš, zadevo popraviš in plošče zložiš nazaj
Takile osnovni distančniki višine ca. 15 mm so tudi sorazmerno poceni - do sedaj sem dobil najnižjo ceno 31 centov za kos.
Tistile bolj kompleksni, za večje odmike od podlage in z nastavljivo višino, so konkretno dražji, govorimo o redu velikosti 5 evrov za kos.

Vsaj en proizvajalec XPS-a (Austrotherm) uradno govori o postavitvi plošč na "remlne" iz XPS-a. Tako izvedbo mi je neuradno predlagal tudi en slovenski proizvajalec betonskih plošč.

Sam se bom verjetno odločil za kombiniranje poceni podložk in "remlnov": z remlni bom izravnal padec (pri meni 3 %) in prišel do ustrezne višine (pri meni je distanca do 22 cm), nato pa z osnovnimi podložkami zagotovil odmaknjenost plošč od podlage.

Če imaš samo enosmerni padec 2 %, potem jaz najbrž nebi šel izravnavati, ampak bi položil s padcem. Ali na XPS-remlne ali na podložke, pa je tvoja odločitev. Vsekakor pa z odprtimi fugami.

Dušan