Gradnja in obnova > Tlaki, izolacija in ostrešja
Betonske plošče na ravni strehi

Ocena teme:
  • Glasov: 0 - Povprečje: 0
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
Betonske plošče na ravni strehi
#1
Pozdravljeni,

namenil sem se zaključiti teraso na ravni strehi.
Sedaj je sestava konstrukcije od spodaj navzgor naslednja:
AB plošča
parna zapora
EPS v naklonu 3%
HI (bitumenski trakovi)
XPS 5 cm kot zaščita HI
filc (ker se tale zaključek vleče, je tale filc bolj ali manj že propadel in ga bom zamenjal)

Po različnih idejah, kako zadevo zaključiti, smo se nekako odločili, da bodo končna pohodna obloga betonske plošče dimenzije 50x50. Namenil sem se, da jih bom postavil na "remlne" iz XPS, ki jih bom narezal tako, da bom izravnal padce. Na te remlne bom polagal betonske plošče.
1. vprašanje: je že kdo polagal betonske plošče tako oz. ali ima kdo kakšne pomisleke?
2. Dilemo imam, ali plošče polagati na stik ali s fugo: če jih polagam na stik, nisem prepričan, ali bo uspel dež dovolj hitro odtekati na stikih med ploščami (kot rečeno, plošče NE bodo v naklonu). Druga dilema je še, ali bo umazanija bolj moteča, če bodo plošče na stik ali če pustim nekaj mm fuge (ki bi jo naredil s keramičarskimi križci).
3. Kot rečeno, je obstoječi filc zaradi UV svetlobe in moje "hitrosti" propadel in ga bom moral nadomestiti (delno sem ga že odstranil). Ena varianta je dati spet filc: pri tem se sprašujem, koliko gramskega in kakšnega. Tisto, kar me je motilo pri obstoječem, je, da je bil dolgo časa moker. Res pa je, da je bil to problem bolj pri prvotni ideji finalne obloge, ki je bila les, kjer bi vlaga gotovo pospešila propadanje lesa. S spremembo ideje na betonske plošče je ta problem manjši.
Kot alternativo filcu mi pri Fibranu ponujajo svoj novi izdelek - ene sorte paropropustno folijo, vendar za ravne strehe (nekaj podobnega ima/je imel tudi Dow Chemicals, in sicer Roofmate MK). Če uporabim to, bi naj voda skoraj v celoti odtekla po tej foliji. Problem je seveda, da bi ta folija pomenila ca. 300-400 € več kot filc. Poleg tega je ta folija na voljo v širini samo 1,5 m, kar pomeni kup stikov, ki se lepijo z dvolepilcem, pri čemer se sprašujem, ali je verjeti, da bo tako lepljen spoj ostal vsaj približno vodotesen tudi na dolgi rok (sicer folija nima smisla).
Ali pa če vprašanje obrnem drugače: sedaj, ko sem odstranjeval prvi del nesrečnega filca, sem dvignil tudi plošče XPS-a (da sem zadevo čim bolj očistil in plošče nanovo stisnil skupaj). Pri tem sem ugotovil, da je pod njimi voda, čeprav pred tem nekaj dni ni deževalo. To očitno pomeni, da je v primeru filca med HI in XPS-om voda stalno. Sprašujem se, ali ta voda negativno vpliva na staranje HI?

Že vnaprej hvala za vse sugestije
Dušan
#2
Pripombe imaš s krepko pisavo...

AB plošča
parna zapora
EPS v naklonu 3%
HI (bitumenski trakovi)
XPS 5 cm kot zaščita HI ni potrebna, ker bo zaščita izvedena z betonskimi ploščami
filc (ker se tale zaključek vleče, je tale filc bolj ali manj že propadel in ga bom zamenjal) odstrani ga, ker je moteč element in za izbran sistem nepotreben.

Vsekakor priporočam originalne gumi podložke in nanje betonske plošče. Voda bo neovirano tekla po hidroizolaciji in nebo smradu zaradi "stare vode", ki bi se zadrževala pod XPS-om in v filcu.
#3
ataIBA,

hvala za odgovor. Vendar:
1. povsem se strinjam, da filc ni smiseln in ga ne bom več dajal.
2. glede odstranitve XPS-a imam pa pomisleke: mislim, da vendarle prinaša koristi:
- zmanjšuje temperaturne amplitude na HI, kar bi moralo upočasniti staranje HI
- porazdeljuje tlačne obremenitve HI, kar se mi zdi še posebej pomembno v primeru uporabe podložk, kjer je obremenitev vendarle precej točkovna

Se glede teh dveh argumentov motim?
Kakšna je slabost tega, da XPS ostane, razen smradu po "stari vodi"?
(ko dvigneš ploščo, ta vonj dejansko je prisoten, vendar pa ga nisem zaznal, dokler plošč nisem dvignil - vendarle govorimo o strehi, kjer je prepišnost zagotovljena)

Dušan
#4
xps ni potrebno rezat, se dobi namenski, ki je izdelan v klin, če gledaš profil. sem ti mislim povedat isto kot ata iba glede vode, pa me je prehitel. pod ploščami obvezno padci za odtekanje vode, čeprav meni ta rešitev z izpostavljeno izolacijo ne diši najbolj oz sem spet istega mnenja kot ata.
druga varjanta pa je seveda klasika z filcem, prodniki ipd..
#5
Ne vem, ali se razumemo: streha je že izvedena s padci - se pravi na nivoju HI je padec 3 %. Na HI je sedaj XPS debeline 5 cm (se pravi tudi na vrhu XPS-a je padec 3 %). Sedaj gre v prvi vrsti za dilemo ali XPS pustiti ali ga odstraniti - ataIBA predlaga odstranitev, jaz se pa nekako nagibam, da bi ga pustil zaradi zmanjševanja temperaturnih amplitud in boljše porazdelitve mehanske obremenitve.

Dušan
#6
AB plošča
parna zapora
EPS v naklonu 3%
HI (bitumenski trakovi)
XPS 5 cm kot zaščita HI
filc (ker se tale zaključek vleče, je tale filc bolj ali manj že propadel in ga bom zamenjal)


koliko je tega eps-a oz govorom o eps-u ali o estrihu? hi v tem prumeru ni pravilno izvedena, ker mora biti ali pod (v tem primeru gre za obrnjeno ravno streho) ali nad izolacijo.

tukaj imaš recimo primer detajla (4.2.2), ki bi recimo tebi prav prišla. je pa to xps na preklop in zgoraj obdelan, tako da voda potem ne zateka vmes ipd in na to te oba opozarjava, se mi zdi.

[Slika: ravne-streha-terasa.jpg]
vir: http://www.ravago.si/docs/brosura_Styro ... _streh.pdf

tu je še en na ravne strehe, malo za pogledat
http://www.topdom.si/files/www.topdom.s ... strehe.pdf
#7
EPS-a je od 15 do 33 cm (povprečno dobrih 25 cm, ker gre za večsmerni naklon). Gre za klasično ravno streho (oz. DUO streho, če upoštevam še tistih 5 cm XPS-a nad HI), ti si dal skice za obrnjeno ravno streho, ki je jaz nimam.

Je pa res, da od sloja 2 navzgor (se pravi če štejemo, da je sloj 3 mojih 5 cm XPS-a) skica 4.2.2. ustreza mojemu stanju. Pri tem je sloj 4 filc (tu Typar), za katerega se strinjamo, da ni potreben/smiseln/optimalen. Vprašanje je, ali je vendarle smiselno ohraniti sloj 3.

Ta sloj ni tu nič posebnega obdelan, gre za prosto položen XPS na preklop, kot ga imam tudi jaz; voda tu vsekakor zateka med ploščami XPS-a.
Če želimo to zatekanje odpraviti, je treba namesto filca uporabiti paropropustno folijo (ROOFMATE MK ali zadevo od Fibrana, ki sem ju omenil v prvem vprašanju; vmes sem ugotovil, da imajo sorodno zadevo tudi drugi proizvajalci).

Vendar ker je ataIBA napisal, da bi on odstranil XPS, bi najprej rad razčistil, ali ta sloj XPS-a resnično ne prinaša nobene funkcionalne koristi - ne v smislu toplotne izolacije, pač pa v smislu zaščite/podaljšanja življenjske dobe HI.



Dušan
#8
Bitumenska hidroizolacija bo prekrita z betonskimi ploščami in zaščitena pred UV žarki in sončnim segrevanjem. V dežju bo voda pod ploščami neovirano odtekala po hidroizolaciji, zato tu ne priporočam zadnjega sloja s posipom. Filc in XPS nista potrebna, ker ovirata odtekanje in omogočata nastajanje blata pod ploščami. Stavbna kleparija mora biti kvalitetno izvedena!
#9
Bitumenska hidroizolacija bo prekrita z betonskimi ploščami in zaščitena pred UV žarki in sončnim segrevanjem. V dežju bo voda pod ploščami neovirano odtekala po hidroizolaciji, zato tu ne priporočam zadnjega sloja s posipom. Filc in XPS nista potrebna, ker ovirata odtekanje in omogočata nastajanje blata pod ploščami. Stavbna kleparija mora biti kvalitetno izvedena!
#10
Ok, ampak glede na začetno vprašanje bom še malo tečen Smile :
kaj pa če XPS prekrijem namesto s filcem z namensko paropropustno folijo ala Roofmate MK, Isover Aquadefense ukd, Ursa Seco pro inverso ali FIBRANskin SEAL: v tem primeru bo voda neovirano odtekala, vendar namesto po HI po tej foliji nad XPS-om, kar pomeni, da problem zablatenja in smradu bolj ali manj odpade, ostaneta pa mi moja predpostavljena pozitivna učinka XPS-a nad HI, se pravi zmanjšanje temperaturnih amplitud (pozimi bo temperatura HI nekaj višja, poleti pa nekaj nižja kot brez XPS-a) in boljša porazdelitev mehanske obremenitve - ali to res nima smisla?

(tukaj je seveda treba upoštevati, da je XPS že na mestu, strošek tele folije pa sicer ni ničen, vendar pa le ne govorimo o zelo velikih zneskih - vsaj v okviru gradnje hiše ne :roll: )

Dušan
#11
Ko jaz gledam te ravne strehe vidim prvi in glavni (oprosti izrazu) zajeb ravno v ravni strehi. To ti je utripajoč rdeč alarm za probleme na dolgi rok, zna biti pa že na kratek rok (se strinjaš?)

Zdaj streho imaš kakršno imaš...dobil si idejo da bi nad streho natedil še eno 'streho' s folijo, po kateri bi tekla voda? Se ti zdi da bo na dolgi rok funkcioniralo to? Ob prvi poškodbi bo zatekalo in se bo voda/ vlaga pajcala v nedogled pod folijo, ki ji bo onemogočala sušenje.

Za moje pojme (poznam ne zadev...laično razmišljanje)...nad HI ne bi smelo biti več ničesar, le ta taka da preživi zunanje vplive, čim bolj gladka da voda čim prej odteče in ne zaustavlja svinjarije in sam naklon ' ravne' strehe čim višji...

Tako da...kaj delajo prazne plošče na strehi...nimam ideje. Gledam pri sestri skozi okno na sosednjo hišo s tako streho..in ja...imajo prane plošče...zmetane po tleh, naključno, iz aviona ter ne do konca...čemu to...kdo bi vedel :wink:
#12
če se prav nardi, ni problem.

za korektno izvedbo (po mojem) pa kot rečeno, xps stran (čeprav bi bilo verjetno bolje da je ta namesto eps-a pod hi, preverite tlačno odpornost), pa potem primerno eno podkonstrukcijo, pa potem gor ali les, prane plošče ipd.
mogoče hint:
https://www.google.si/search?q=bison+fl ... or+spacers
#13
mdule Napisal:Ok, ampak glede na začetno vprašanje bom še malo tečen Smile :
kaj pa če XPS prekrijem namesto s filcem z namensko paropropustno folijo .....
Najprej, vse hidroizolacijske folije niso paropropustne, oz. o paropropustnosti lahko govoriva pri Vaeplanu...
Hidroizolacija nad hidroizolacijo :wink: z vmesnim slojem termoizolacije? Ni problem :wink: . Le dvojni strošek, ki potegne za sabo tudi stavbno kleparijo (odkap, vetrna in zidna obroba).
Slaba izvedba potegne za samo vse, kar ti omenja vincent.
#14
Hm, po vrsti:
- jaz ne govorim o hidroizolacijski foliji, pač pa o vodonepropustni ločilni foliji (wasserableitende Trennlage); komercialna imena sem naštel zgoraj; Sd je ca. 0,02-0,03 m; gre pa - kolikor sem uspel preveriti - za v bistvu zelo podoben (ali enak) material, kot se uporablja kot sekundarna kritina pri poševnih strehah;
- pri tem vsekakor se pričakuje, da bo kakšna kaplja prišla tudi pod to folijo in do HI;
- tako klasična kot obrnjena izvedba ravne strehe (s prodcem) vsekakor predvidevata, da bodo na hidroizolaciji bolj ali manj vedno luže vode (kolikor vem, "by the book" pri naklonih pod 5 % nikakor ni mogoče zagotoviti, da bi voda v celoti odtekla)
- vprašanje: ali ta voda, ki se bo, kot pravi Vincent, pajcala, povzroča kakršnokoli škodo na HI - skrajšuje njeno življenjsko dobo?
- kolikor razumem, na staranje bitumenske HI, poleg sončnega sevanja, najbolj vplivajo temperaturne spremembe. Vprašanje: bo učinek XPS-a v smislu zmanjšanja teh temperaturnih razlik/konic resnično tako majhen, da ga lahko zanemarimo?

Dušan
#15
vincent Napisal:Ko jaz gledam te ravne strehe vidim prvi in glavni (oprosti izrazu) zajeb ravno v ravni strehi. To ti je utripajoč rdeč alarm za probleme na dolgi rok, zna biti pa že na kratek rok (se strinjaš?)
:wink:

V bistvu se in se ne strinjam. Strinjam se v tem smislu, da je cela bajta en velik vir potencialnih problemov in težav. Vendar smo se tisti, ki smo se lotili tega podviga, pač zavestno odločili, da si bomo življenje skrajšali za par let in zdaj ta hobi pač živimo :lol:.

Konkretno ravna streha:
- v določenih arhitekturnih okvirih je praktično neizogibna; meni je moderna arhitektura (kubizem, Bauhaus (ne štacuna :lol: ) všeč; moji ženi tudi;
- če je ravna streha resnično samo streha, potem se strinjam (vendarle sem v prvi vrsti strojnik), da je smiselno zadevo izvesti kot eno- ali dvokapnico z majhnim naklonom (vendar seveda več kot 5 %) in ta kompromis skriti z atikami;
- če je streha razen strehe še terasa, je štorija drugačna: govorimo o dodatni uporabni površini, kar po mojem mnenju - seveda v odvisnosti od lokalnih danosti (konkretno pri nas okoli hiše ni parcele skoraj nič, z vrha hiše je pa krasen pogled na Alpe) - upravičuje dodatno breme/tveganje/stroške. Seveda pa je tudi v tem primeru treba zadeva izvesti tako, da je verjetnost težav čim manjša oz. časovno obdobje do njih čim daljše.

Dušan


Skok na forum:




Zadnje novice

Kako lahko banke mladim pomagajo pri reševanju stanovanjskega problema
28.10.2020 ob 10:32:56
Kako lahko banke mladim pomagajo pri reševanju stanovanjskega problema
Mladinske organizacije v zadnjih letih glasno opozarjajo na perečo in zaskrbljujočo stanovanjsko problematiko mladih. Da bi mladim... Beri dalje »