[Žerjavar]

Drugače pa 800m3, 50%/h, efektivnost je deklarirana na 98%, amortizacija 30 let?,

Ti podatki pa res ne spadajo v temo: kako skromno hišo otresti nepotrebnih stroškov.

Rezultat je vzpodbuden = letni prihranek 400 evrov. V tem ni zajeto vzdrževanje naprave (elektrika, filtri, servisiranje, ....) in prihranek zmanjšuje.
- Nisi povedal tvoje cene toplote, imaš TČ, sem vzel 0,07 evra/kWh. Tudi v prikazani ceni elektrike nekaj postavk nimaš vključenih.
- Imaš veliko stanovanjske površine z velikim % izmenjave zraka - izstop toplega zraka vleče s sabo 9600 kWh toplote.
- Imaš zelo dobro (neverjetno) visoko rekuperacijo, da imaš letno prihranka na toploti 660 evrov. Nekje sem čital, da je sopnja rekuperacije običajno okrog 80%, kar mi je razumljivo, 98 % pa nikakor.
- Si optimist, verjameš, da ti bo naprava delovala brez problemov kar 30 let.

[Berghaus]

Žerjavar, veš da z veseljem. Pa ni bil mišljen noben hop, toliko me že poznaš.

Pa dajva s podatki, bom probal biti čimbolj natančen.

Površina prezračevanja 210 m2 (450m3)
Izmenjava zraka med tednom 70 m3/uro (15%/h), vikend 210m3/uro (45%/h)
Efektivnost 80%
Investicija prezračevanje 3.000 evrov
Amortizacijska doba....pojma nimam?
Vzdrževanja ni, filtre delam sam, čiščenje izvajam sam
Energent elektrika (TČ), Gen-i, povprečna kWh z vsemi dajatvami 0,12€
Lokacija, Kresniške poljane, sredinska točka med Ljubljano in Litijo.

Evo, če ti rata iz te žlobudravščine kaj pametnega ven potegniti :-)

Glede tvojega PSja.....imaš mnogo mojega pisanja o prezračevanju po forumu, veva pa oba, da papir mnogo prenese. Zato pozivam tiste (bilo je mnogo njih, ravno predvčerajšnjim ponovno), ki so si prišli sistem pogledati v živo. Vsak bo lahko podal svoje mnenje o NAŠEM sistemu, s tem se ognem "hvaljenja" svojega sistema. Slišali so glasnost, nekateri so si ogledovali števec porabe, gledali so termometre, ki so navešeni po kanalih, vohali zrak v prostorih......Seveda naprošam za popolnoma odkrito mnenje!

Po moje bo tako najbolj fer, ker drugače res izpade, da vsak osel svojo dlako hvali, kar bi bilo pa zelo nefer do uporabnikov tu gor. Uporabniki, ki so bili pri nas, bodo lahko tudi pokomentirali, koliko je vse skupaj stran od tistega, kar sem komentiral tukaj gor. Ker sem podal tudi nekaj krepkih graj glede samega sistema, ni vse samo hvala, daleč od tega.

Ena prošnja, daj mi preračunaj zadevo na stalni pretok 210 m3, ker tako smo zadevo laufali prvo leto in pol. Pa je za zimo pune role preveč.

[JaBK]

elektrika za rekuperator je nekje 5€/mesec bi rekla, sem kupila tisti števec za v šukota, pa bomo videli. zdaj ga imam drugje. Sevisiranje in filtri. Rekuperator je res ena enostavna mašina. lažje verjamem da tole dela 30 let, kot toplotna črpalka 15. Filtri so džabe --> ce kupiš filc pa ga sam narežeš, kot to npr naredi agregat. cena filca ali kako se temu reče, je sitnica.

bolj kot računica, da je odpiranje oken v nekaterih situacijah celo cenejše, me jezi da za to razmeroma enostavno škatlo pleha z ventilatorjem hočejo 3k€. Ko mi je Agregat na sejmu prvič odprl to čudo tehnike, sem si mislila, pa daj to čimprej zapri, ker me srce boli, da to toliko košta. meni se zdi, da je to kos hišne tehnike, ki se bo od vseh najbolj pocenil, ker trenutno se trži hype okoli tega. nasvet, da se potegne vsaj cevi mogoče niti ni tako neumen...

p.s.
sem šla pogledat še enkrat vso dokumetacijo. sem ga posrala, 800m3 je bruto vsa prostornina, neto prostornina je 600m3. berghausova kubatura mi je dala misliti, da sem mogoče dala napačno cifro. vsekakor pa imam rekuperator narihtan na 400m3/h ves cajt. 98% procentno vračanje toplote je uporabljenih za ekoskladove namene. Ker mašina vrača vlago, je drugače po tistih njihovih standardih pride celo 110%, pa je ptrebno potem za izračun nekaj odbiti. Pa zato pač ker deklaracije znajo malenkost lagat. Od tu 98%...

[papez46]

@JaBK, rekuperacija kdaj in kje?
Pri objektih, ki so obdelani z notranje strani v smislu 100% zrakotesnosti, kjer so za zidove uporabljeni razno razni paneli in plošče v smislu OSB, knauf in podobno - je rekuperacija OBVEZNA, saj drugače ni nikakršnega dotoka zraka v prostore.
Pri solidni in normalni KLASIKI, ki pa je še vedno energetsko sprejemljiva, pa je rekuperacija "nepotreben strošek".

[Žerjavar]

@:Berghaus. Verjamem, da si ti te stvari znaš sam izračunati. Moj račun kaže sledeče:
- Pri povprečni menjavi 100 m3/h (5 x 15 + 2 x 45 %) se v sezoni izsesa 2500 kWh toplote. Pri toplotni črpalki zrak-voda jemljem povprečno ceno toplote 0,07 evra/kWh. Rekuperator ti vrača toploto v vrednosti 140 E. Za 20 letno amortizacijo imaš letno izgubo 10 E, za 30 letno pa dobiček 40 E.
- Pri menjavi 210 m3/h imaš izsrkane toplote 5080 kWh in prihranek z rekuperatorjem 285 E. Pri amortizaciji 20 (30) let imaš dobiček 135 (185) E.

Da se vrnemo na osnovno temo o nepotrebnih stroških. Ker je denarja malo, bi bilo tudi stanovanje (prezračevanje) morda le 100 m2 (verjetno še manj), recimo da z 1/3 menjave/h. Pri ogrevanju na drva (0,036 E/kWh toplote) tudi pri investiciji 3000 E in amortizaciji 30 let, ni dobička.

[JaBK]

pa danes že vsak dihta. sag ga več ni nobenega da ne bi obdelal špalet pa purpenal vsako luknjo, pa ne ne vem kaj še vse. ker to je poceni, samo potem tukaj zgodbo končajo, potem pa ni za živet. mi imamo sicer po vseh standardih dobro zadihtano bajto, pred izboljšavami je blower door pokazal 0,38. poleg tega je zidana in vseljena v dobrem letu. če ni konstantnega zračenja je notri za umrt. recimo v bloku pri naših pred menjavo oken, pa ni bilo treba niti oken odpirat, da je bilo preluftano...

[vcc]

Naj mi nekdo nekaj razloži glede osnov rekuperatorjev. Tu vedno pišete o izkoristku 80% ali več. Kolikor razumem jaz, je to samo odstotek teoretičnega izkoristka. Ta pa je recimo nekje 50%. Namreč, pri pihanju skozi satje je največ, kar lahko dobiš, da imata vhodni in izhodni zrak enaki temperaturi (če poenostavimo). Torej gre še vedno precej toplote ven, in to ves čas, celo zimo. Drugače bi bilo, če bi v izhodnem zraku imel TČ in z njo ogreval vhodni zrak, potem bi seveda vstopni zrak lahko imel višjo temp. od izhodnega, ampak to je spet dodajanje energije. Po moji logiki je torej dejanski energetski izkoristek recimo 45%.
Se priporočam za razlago.

[Žiga]

Če ne ovrednotimo udobja, ki ga prezračevanje prinaša, s prezračevanjem z rekuperacijo ne bomo dosti prišparali, kar sem podrobno analiziral že na moji spletni strani, zato dajem samo link na prispevek:
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.ugodnagradnja.com/index.php/zanimivo/ali-je-prezracevanje-z-rekuperacijo-varcno/">http://www.ugodnagradnja.com/index.php/ ... jo-varcno/</a><!-- m -->
Kratek povzetek je to, da je ima prezračevanje z odpiranjem oken določene prednosti, s čimer je lahko bolj učinkovito ter to, da se pozablja, da se pri prisilnem prezračevanju porablja dragocena energija - elektrika.
@Kecko, se poskušam izogibat, ampak sedaj se mi ne da vsega ponavljati

@vcc, predstavljaj si cev v cevi, kjer gre po notranji cevi zrak notri, po zunanji pa ven - protitočni rekuperatorji, ki imajo teoretični toplotni izkoristek 100%.

[Berghaus]

@:Berghaus. Verjamem, da si ti te stvari znaš sam izračunati.

Len sem, majke mi, ti ponavadi streseš račune iz rokava, reciva, da sem te malce izkoristil, medtem ko sem sosedu pomagal šolati škarpo :-)
Brez zamere, prosim.

Bi pa vprašal zadevico ali dve glede samega izračuna.

Latenca, ta verjetno ni upoštevana?
Potem......cena ogrevanja po kilowatu je vsaj po mojem mnenju zelo pretirana, tu govoriva o COP (0,12 napram 0,7) manj kot 2, kar ni realno. Celo ni realna če upoštevamo zraven ogrevanje sanitarne vode, ki dejansko zbija COP. Skupno s sanitarno vodo se COP bliža 2.5, torej brez vode bi si iskreno upal napovedati COP konkretno preko 3, mogoče celo 4? Potemtakem je cena po kilowatu 0,03 evra.

2500 kwh?? Tu pa definitivno nekaj ne štima.......TČ nam letno za ogrevanje (skupaj s sanitarno vodo!!) porabi 5000 do 6000 kwh, kar pomeni, da nam po tvojem izračunu rekuperator ven zmeče skoraj polovico? Kako si prišel do tega rezultata? Si upošteval letno povprečno zunanjo temperaturo? Ker drugače tole ne spije vode.

Zakaj dvomim v tole? Mesečno povprečno porabimo 20 kubikov vode, ogromen delež gre na sanitarno vodo, torej ogrevano vodo. Žal točnega podatka o razmerju ogrevanje napram SV za našo bajto nimam, vem pa, da SV pobere ogromen odstotek. Sredi poletja do 150 kWh, ampak pri zunanji temperaturi 25 i kusur. Če čisto od oka vzamem, da pozimi, ko se bajta tudi dejansko greje, odpade na SV tretjina porabljene elektrike, poleti pa sploh ne ogrevamo in v tisti kumulus 5000 kWh dodaja zgolj in samo SV, lahko mirno razdelim teh 5000 kWh na pol med ogrevanje in SV. Torej za bajto ponucamo za ogrevanje pozimi 2500 kWh. Točno toliko, kolikor jih ven zmeče prezračevanje. Torej imamo hišo brez izgub, če bi izklopil rekuperator, kar pa veva, da ni res.....

Nekje nekaj ne štima, garant.

Tole bi morali nekam prestaviti, ker me je zadeva pričela zanimati. Tukaj samo smetimo s tem.

[Berghaus]

Če ne ovrednotimo udobja, ki ga prezračevanje prinaša, s prezračevanjem z rekuperacijo ne bomo dosti prišparali, kar sem podrobno analiziral že na moji spletni strani, zato dajem samo link na prispevek:
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.ugodnagradnja.com/index.php/zanimivo/ali-je-prezracevanje-z-rekuperacijo-varcno/">http://www.ugodnagradnja.com/index.php/ ... jo-varcno/</a><!-- m -->
Kratek povzetek je to, da je ima prezračevanje z odpiranjem oken določene prednosti, s čimer je lahko bolj učinkovito ter to, da se pozablja, da se pri prisilnem prezračevanju porablja dragocena energija - elektrika.

Žiga, to je tvoj članek?

[vcc]

@vcc, predstavljaj si cev v cevi, kjer gre po notranji cevi zrak notri, po zunanji pa ven - protitočni rekuperatorji, ki imajo teoretični toplotni izkoristek 100%.

Ravno iz tega sledi, da je idealni primer enaka temp. na obeh straneh. Teh 100% izkoristka samega mešanja toplote pa po mojem občutku zavaja precej kupcev, ki mislijo, da to pomeni celotni toplotni izkoristek prezračevanja, torej, da praktično nič toplote ne izgubijo. Resnica pa je, da jo pri 100% izkoristku izgubijo polovico.

[casar]

Prezračevanje z rekuperacijo je nepotreben strošek, je čisti luksus, ki se plača.

Jasno. Vse kar potrebujemo za ta sklep sta dve stvari: prezračevanje z rekuperacijo ni zastonj in da se preživeti brez tega.

Recimo, da prezračujem 100 m2 stanovanja z 30 % menjave zraka /h. Iz stanovanja sem v kurilni sezoni izpustil 1800 kWh toplote. Če rekuperator vrne 80 %, sem pridobil 1400 kWh toplote v eni sezoni. Pri dragem ogrevanju z ELKO je to 200 evrov na zimo.
Investicija prezračevanja z rekuperatorjem me stane (nimam pojma =???) 8000 evrov. Če bo delalo 30 let brez stroškov je to 260 evrov na leto. Čista izguba (cena udobja) več kot 60 evrov na leto. V večjem stanovanju s cenejšim ogrevanjem je cena udobja višja.

Ej, jej, jej. Kakor je že Berghaus povedal, tole nima veze z realnostjo. Kaj ti tukaj pomaga površina stanovanja? In od kod le si potegnil tistih 1800 kWh, ne da bi poznal prostornino stanovanja ter temperaturi izpuščenega in zajetega zraka v vsakem trenutku preko leta? Potem 80 % od 1800 kWh je 1440 kWh. Pa teh 1440 kWh iz kurilnega olja je bolj kaj okrog 150 EUR kakor 200 EUR. In pri vsem skupaj si še pri stroških primerjal prezračevanje z rekuperatorjem na eni strani s sploh ničemer na drugi strani. Pri energiji si prezračevanje z rekuperatorjem na eni strani primerjal s prezračevanjem brez rekuperatorja na drugi strani. Bi bilo pošteno, da bi tudi pri stroških upošteval zgolj ceno rekuperatorja s potrebnimi dodatki, ne kar celega prezračevanja.

Aleš

P.S.: Sredi pisanja tega prispevka sem po nesreči zaprl Iceweasel (derivat Firefoxa). Ko sem ga ob strašnem nezadovoljstvu nad izgubljenim pisanjem in neumnimi forumskimi vmesniki znova odprl, sem se znašel na istem mestu do zadnje prej zapisane črke v formi. Kdo bi si mislil ...

[Žiga]

@Berghaus, ja

@vcc, ne... še enkrat premisli. Na eni strani prihaja v cev 20° topel zrak v zunanjo cev, na drugi strani pa 0°C topel zrak v notranjo cev. Hladen in topel zrak se ne mešata, ker sta ločena, toplota se prenaša preko stene cevi. Sedaj pa spodaj simuliram v zgornji vrstici temperaturni profil ohlajanja zraka, v spodnji pa ogrevanja, isto-ležne temperature pomenijo določeno pozicijho v cevi, predpostavil pa bom 95% izkoristek.

topel notranji zrak, smer pihanja --> 20°C, 15.25°C, 10.5°C, 5.75°C, 1°C
svež zunanji zrak, smer pihanja <-- 19°C, 14.25°C, 9.5°C, 4.75°C, 0°C

Mogoče ti bo kdo znal to predstaviti še lepše...

[Žerjavar]

@: Berghaus: Odgovor imaš na ZS.

[Berghaus]

[url=httpunichr("58")//wwwunichr("46")podsvojostrehounichr("46")net/forum/viewtopicunichr("46")php?p=612963#p612963]Zadeva: Nepotrebni stroški in predraga gradnja[/url]

@Berghaus, ja

Hmm, hmm, če boš kdaj imel čas, bi s teboj podebatiral o članku. Se namreč ne ujema s tem tvojim stavkom:


Kratek povzetek je to, da je ima prezračevanje z odpiranjem oken določene prednosti, s čimer je lahko bolj učinkovito ter to, da se pozablja, da se pri prisilnem prezračevanju porablja dragocena energija - elektrika.

Upam, da ne bo zamere, a tole je do neke mere zavajanje. Zgornji stavek, ne članek.