[Fantocci]

Fino, ker na tvojih PSS spletnikih žal več ni slik.

[sassapo]

Pravijo, da noben kamin ne tesni popolnoma (merilci zrakotesnosti).

Pasivna hiša se brez elektrike sicer tudi ohladi, ampak ne na tako nizko temperaturo kot običajna hiša in bistveno počasneje.

@sassapo, akumulacija ni povezana s toplozračnim ogrevanjem. Celo tako je, da talno gretje izniči določene učinke akumulacije, saj se toplota pri segretem estrihu ne more prenašati na estrih (pri toplotnih presežkih - sonce, notranji dobitki).

Ker bomo imeli tudi prezračevanje, me zanima, koliko lahko računam na to, da bo prezračevanje preneslo njeno toploto na preostanek hiše?

Zanemarljivo. Lahko si tukaj malo preračunaš:
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.ugodnagradnja.com/index.php/izracuni/izgube-prezracevanja/">http://www.ugodnagradnja.com/index.php/ ... racevanja/</a><!-- m -->

Vzemi izkoristek rekuperatorja 0%. Notranjo in zunanjo temperaturo pa nastavi tako, da bo razlika med njima enaka razliki notranje temperature in temperature zraka, ki ga s prisilnim prezračevanjem zajemaš poleg kamina.

Pri skeletni gradnji nimaš praktično nobene akumulacije, edina toplotna akumulacija je v grelnih telesih in morda kakšnih kosih stanovanjske opreme. Že pri radiatorskem ogrevanju in kratkočasnem odprtju oken na strežaj, ali velika frekvenca prehodov skozi vhodna vrata, povzroči v takšni hiši precejšna neželena nihanja temperature. Tukaj se toplozračno ogrevanje najslabše odreže, talno pa najbolje.

[Žiga]

@Sassapo, tu se ne strinjam popolnoma. Res je, da imajo skeletne gradnje precej nizko akumulacijo. Vendar pa je potrebno primerjati ekvivalentne stvari, torej skeletno gradnjo z betonskim estrihom, ki se enkrat ogreva s toplozračnim ogrevanjem, drugič pa s talnim. V tem primeru bo hiša s toplozračnim ogrevanjem celo hitreje reagirala na temperaturna nihanja in jih bolje blažila.

V primeru, če temperatura v hiši zaradi odpiranja oken pade, jo bodo greli na prejšnjo sobno temperaturo ogreti estrihi ter hitro odzivno toplozračno ogrevanje. Če temperatura naraste (notranji in sončni dobitki), pa bo estrih sprejel odvečno toploto.
Pri talnem ogrevanju pa, če temperatura v hiši pade, pa jo bodo greli le estrihi, ogreti na prejšnjo temperaturo, ki pa je lahko enaka kot v hiši s toplozračnim ogrevanjem, če se hiša trenutno ne ogreva. Če temperatura naraste, pa se lahko zgodi, da če so estrihi takrat toplejši od notranjosti hiše, se odvečna toplota ne bo mogla prenesti na njih.

[sassapo]

Estrih ima v primeru talnega gretja vedno višjo temp. od notranjega zraka in je hkrati konkreten akumulator le te. Pri toplozračnem gretju je estrih vedno podhlajen v primerjavi z zrakom.
Kvalitete bivanja je vsekakor na strani talnega.
Napravi preiskus! Če imaš možnost vstopa v dve podobni montažni hiši z radiatorskim in drugo talnim ogrevanjem. V obeh primerih odpri enako površino oken na strežaj za enak čas, meri temperaturo zraka na približno enakem mestu...
Že tukaj je precejšna razlika v nihanju, da v primerjavi s toplozračnim sploh ne govoriva.
Vedi, da gre za majhne pretoke zraka, pa še za slab nosilec toplotne energije.
Zrak v takšni hiši se lahko s konkretnim prezračevanjem v relativno kratkem času približa temp. zunanjega.
Rožam pa to ne paše :lol:

[Žiga]

Si mi dal nekaj misliti, pri večji temperaturni razliki lahko estrihi oddajajo več toplote, sem tudi sam malo napačno razmišljal. Vseeno, poglejva primer:

Trenutne toplotne potrebe dveh hiš naj bodo 2kW.
1. Hiša s toplozračnim ogrevanjem in estrihom na sobni temperaturi 20°C. Toplozračno ogrevanje zagotavlja 2 kW toplote.
2. Hiša s talnim gretjem in estrihom na temperaturi npr. 25°C. Pri temperaturni razliki 5°C naj talno gretje zagotavlja 2 kW toplote.

Odpremo okna in temperatura v notranjosti se spusti na 10°C. Estrihi pri prvi hiši ostanejo na 20°C, pri drugi pa na 25°C.
1. Prva hiša ima torej temperaturno razliko med estrihom ter zrakom 10°C, torej estrihi ogrevajo hišo s 4kW, poleg tega pa še toplozračno ogrevanje z 2kW, skupaj se torej ogreva s 6kW.
2. Pri drugi hiši je temperaturna razlika med estrihi in zrakom 15°C, torej estrihi ogrevajo hišo s 6kW.

Obe hiši se torej ogrevata za enako močjo. Lahko poskusiš tudi z drugimi parametri. Pri tem pa upoštevaj, da se lahko toplozračno ogrevanje hitro odzove na večje toplotne potrebe ter ogreva z večjo oz. maksimalno močjo.

Ko pa se tempratura v hiši nezaželjeno dvigne, pa je hiša s toplozračnim ogrevanjem in hladnimi estrihi takoj na boljšem, tudi brez avtomatike, ki takoj izklopi ogrevanje.

[simonxy]

Pozabil si upoštevati, da je nad estrihi izolacija.
Če bi imel toplozračno, bi si privoščil kakšen ladijski pod 2cm - ki pa bi verjetno precej zmanjšal vpliv estriha, ker je dober izolator?

V primeru talnega si pa tako omejen na tanek, dvoslojni parket ali celo keramiko.
V tem zadnjem primeru praktično ni izolacije vmes.

Se zanimam za toplozračno gretje(predvsem zato, da imam vse v enem), vendar se mi zdi, da je kvaliteta bivanja še vedno precej na strani talnega gretja.
Namreč imeti tople noge in hladno glavo je verjetno več vredno kot pa to, da je toplozračno ogrevanje bolj odzivno. Sicer pa pri rekuperaciji tako ne odpiraš več oken in v hiši, kjer bivaš, odzivnost ni pomembna, saj imaš skozi celo leto bolj ko ne stalno temp. Drugo je za vikend, tam je toplozračno nesporni zmagovalec.

[sassapo]

Toplozračno ogrevanje, kakršnega uporablja severna amerika ni primerljivo s tem o čemur mi govorimo.
Preko rekuperacijskega prezračevanja gre za majhno grelno moč, ki komaj uspe vzdrževati temperaturo hiše ob normalnih razmerah.
Temperaturna razlika tal je cca 7 - 10°C s tem, da je pri konvekcijskem gretju samo zaključni pod ogret na to temperaturo, estrih ima nižjo, pa še ta z globino pada, kar pomeni, da imamo v slednjem primeru v estrihu zelo malo energije, pa še ta prične prehajat na zrak ob konkretnem padcu temp. notranjega zraka.
Razlika je tudi brez termometra očitna :wink:
Seveda pa tako izvedeno toplozračno gretje v normalnih pogojih čisto solidno opravlja svojo funkcijo in če dodamo še ceno investicije, je rezultat več kot dober.

ps. ostajamo pri pasivni skeletni gradnji brez, ali z zelo slabo akumulacijo in toplozračnim ogrevanjem preko prezračevalnih kanalov. Da ne bo koga zaneslo.

[sassapo]

V primeru talnega si pa tako omejen na tanek, dvoslojni parket ali celo keramiko.

simonxy... ni res. Na talno lahko položiš praktično vse kar ti srce poželi. Čisto navaden klasični parket se na talnem počuti mnogo bolje, kot se pa z radiatorji :wink:

ps. seveda ne velja za starejše in energetsko potratnejše hiše

[Žiga]

@simonxy,

načeloma se strinjam s teboj. Bi dodal samo, da pri pasivnih hišah vsaj iz stališča prehajanja toplote tudi 2 cm ladijski pod ne predstavlja nobenega problema za talno gretje.
Les ima toplotno prevodnost približno 0.16 W/m2K. Za 2 cm tako toplotna prehodnost znaša 8W/m2K. Če ima hiša 120 m2 površin ter maksimalne toplotne potrebe 3kW, ter vse pod talnim gretjem, se tako za vsako stopinjo razlike med zgornjo in spodnjo površino ladijskega poda ogreva s 960 W. Potrebuješ torej le 3 stopinje razlike med spodnjo in zgornjo površino, torej 3 stopinje toplejši estrih. Z drugimi besedami, namesto 24 stopinj (pri ploščicah) mora imeti estrih 27 stopinj.

Drugo je, kar se tiče krčenja, raztezanja, sušenja ladijskega poda zaradi talnega gretja. To bo bolje vedel kdo drug.