[dejan]

Vincent tako za pitje bakrene cevi odpadejo. Z sanitarije je uredu, ker so sedaj vse cevi pvc. Kar se pa tiče vode, ki teče po bakrenih ceveh pa počasi razžira druge kovine. Isto je če se baker dotika kakšne železne armature.

[Kojc]

Da še jaz predstavim svojih 33 let življenja na deževnici.

Na začetku smo imeli polovico stehe iz opečne kritine, drugo polovico pa iz salonitke (ja unje z azbesta) vendar je bila pobarvana z eno barvo, ki je z leti šla s strehe. Žlebovi so bili pocinkani, pred zbiralnikom pa smo imeli 3 vrste šodra za filter. V šterni pa zajem vod cca. 20 cm nad dnom. Šterna ima spodaj odprtino preko katere lahko izprazneš vso vodo z nabrano umazanijo - enkrat letno čiščenje.
Po kakih 10 letih smo pocinkane žlebove zamnjali za bakrene, ki so še sedaj na strehi.
Po cca. 20 letih smo del strehe, kjer je bila salonitka zaradi azbesta zamenjali z "mediteranom", čez par let pa še ostali del strehe z Bramakom.
Pred cca. 15 leti smo montirali tudi hidrofor in je od takrat bistveno višji luksuz z pritiskom.

Vse skozi uporabljamo vodo za čisto vse. Pili je nismo le cca. 3-4 mesece skozi poletje, ker je predolgo stala. Zadnji čas pa jo za pitje kupujemo. Čez čas smo opustili tiste šodraste filtre saj se je tam samo nabirala svinjarija s strehe, ki je gnila. Nazadnje smo direktno spuščali strešno vodo v šterno, le da smo pazili, da je dež najprej spral streho in jo šele nato spustili vanjo. Enkrat na leto smo jo spraznili in očistili.

Nikoli nobenih problemov, preilo mehko, nobenega mehčalca, nobenega vodnega kamnja,... Oče ima preko 80 let, mati prko 70 in oba zelo zdrava,...
Par mesecev imamo vodovod, ki je po marsičemu boljši, vendar zelo pogrešamo mehko vodo.

Šterne pa se nikakor ne splača graditi če imaš vodovod. iNvesticija je preko 1 MSIT+veliko sprotnega dela in vzdrževalnih stroškov.

[repika]

Sam imam podoben sistem v uporabi 2 leti in funkcionira v nulo. Deževnico imam napeljano za zalivanje vrta, wC kotliček in pranje perila preko hidroforja. Prej sem imel porabo 15 m3 na mesec + več poleti, ko je bilo zaradi suše potrebno zalivati, sedaj porabimo med 5 do 6 m3. Absolutno mi ni žal! Res pa je, da je začetni strošek kar velik. Če pa pogledam s stališča, da je ta voda zastonj (od boga poslana) bi pa bil neumen, da je ne bi uporabljal.

[cameron]

Kojc, pa kako, da vaša družina sploh še živi?????!

Kaj pa pravite na bakrene kotličke in kotle, v katerih so se in se še vedno pripravljajo določene jedi?
Po mojem bakreni žlebovi niso prav noben zadržek, pri zbiranju kapnice za opisani namen.

[BogyX]

Mala razlika je, ker se ti kotli pred uporabo operejo in očistijo, torej se te ''spojine'' po grobem odstranijo.

[dejan]

Da še jaz predstavim svojih 33 let življenja na deževnici.

Na začetku smo imeli polovico stehe iz opečne kritine, drugo polovico pa iz salonitke (ja unje z azbesta) vendar je bila pobarvana z eno barvo, ki je z leti šla s strehe. Žlebovi so bili pocinkani, pred zbiralnikom pa smo imeli 3 vrste šodra za filter. V šterni pa zajem vod cca. 20 cm nad dnom. Šterna ima spodaj odprtino preko katere lahko izprazneš vso vodo z nabrano umazanijo - enkrat letno čiščenje.
Po kakih 10 letih smo pocinkane žlebove zamnjali za bakrene, ki so še sedaj na strehi.
Po cca. 20 letih smo del strehe, kjer je bila salonitka zaradi azbesta zamenjali z "mediteranom", čez par let pa še ostali del strehe z Bramakom.
Pred cca. 15 leti smo montirali tudi hidrofor in je od takrat bistveno višji luksuz z pritiskom.

Vse skozi uporabljamo vodo za čisto vse. Pili je nismo le cca. 3-4 mesece skozi poletje, ker je predolgo stala. Zadnji čas pa jo za pitje kupujemo. Čez čas smo opustili tiste šodraste filtre saj se je tam samo nabirala svinjarija s strehe, ki je gnila. Nazadnje smo direktno spuščali strešno vodo v šterno, le da smo pazili, da je dež najprej spral streho in jo šele nato spustili vanjo. Enkrat na leto smo jo spraznili in očistili.

Nikoli nobenih problemov, preilo mehko, nobenega mehčalca, nobenega vodnega kamnja,... Oče ima preko 80 let, mati prko 70 in oba zelo zdrava,...
Par mesecev imamo vodovod, ki je po marsičemu boljši, vendar zelo pogrešamo mehko vodo.

Šterne pa se nikakor ne splača graditi če imaš vodovod. iNvesticija je preko 1 MSIT+veliko sprotnega dela in vzdrževalnih stroškov.

Problem nastane, da strpi gredo v tvoje telo in tam ostanejo. In potem se ti poveča možnost, da je lahko tvoj otrok prizadet.

[Kojc]

Vodo smo občasno dajali tako v biološko kakor v kemično analizo in je bilo vse v mejah normale. Nekateri sosedi, ki so živeli izključno na izvirski vodi so imeli občasno slabše teste zaradi fekalno onesnaženih tal.
Kaj pa mislite, da dobite v vodi iz vodovodov? V večini primerov je tam bistveno več svinjarije, kemikalij in strupov.

Hotel sem samo na lastni izkušnji povedati, da pretiravate z nevem kakšnimi sistemi za vodo, ki jo niti ne nameravate piti, temveč jo uporabljati samo za tuširanje in WC kotliček.
Kot drugo pa, da je vsaka investicija v šterno ob tem, da imate vodovod nesmiselna in se ne povrne nikoli. Sploh če razmišljamo, da ob gradnji hiše zmanjkuje denarja in črpate sredstva iz kreditov.

Je pa res, da je deževnica brez kamna luksuz za hišno čistilko. :wink:

[hawkeye]

Kojc, kaj si mislil s tem: "Je pa res, da je deževnica brez kamna luksuz za hišno čistilko."

Sicer pa sem tudi jaz na poti izrabe deževnice. V zemljo poleg hiše sem zakopal 4 betonske cevi, prostornine 4000 litrov, v katere se steka voda iz strehe. Notri sem namontiral sesalno cev, 1 cola, ki je napeljana v bližnjo garažo (5 m daleč). Kupil sem že hidrofor, a ga še nisem imel časa namontirati. Vodo nameravam v začetku izrabljati za:
- zalivanje vrta in rož
- pranje avta
- vso vodo pri gradbeništvu in ostalo

kasneje jo bom mogoče napeljal še v kopalnico, za kotliček in pralni stroj.

Strošek do sedaj:
- betonske cevi in kar spada zraven (tudi izkop): cca. 110.000 SIT
- hidrofor, 50.000 SIT
- alkaten cevi za povezavo, cev za odtok, ostalo...: cca. 10.000 SIT

[Pistrix]

Kojc, se popolnoma strinjam s tabo. Še posebej in na žalost z investicijo v zbiranje deževnice, če ima hiša tudi vodovod. Najbrž si eden redkih tukaj z dejanskimi izkušnjami.

Vodo smo občasno dajali tako v biološko kakor v kemično analizo in je bilo vse v mejah normale. Nekateri sosedi, ki so živeli izključno na izvirski vodi so imeli občasno slabše teste zaradi fekalno onesnaženih tal.
Kaj pa mislite, da dobite v vodi iz vodovodov? V večini primerov je tam bistveno več svinjarije, kemikalij in strupov.

Hotel sem samo na lastni izkušnji povedati, da pretiravate z nevem kakšnimi sistemi za vodo, ki jo niti ne nameravate piti, temveč jo uporabljati samo za tuširanje in WC kotliček.
Kot drugo pa, da je vsaka investicija v šterno ob tem, da imate vodovod nesmiselna in se ne povrne nikoli. Sploh če razmišljamo, da ob gradnji hiše zmanjkuje denarja in črpate sredstva iz kreditov.

Je pa res, da je deževnica brez kamna luksuz za hišno čistilko. :wink:

[sajko]

Največji strošek ti je rezervar, ostalo ni taka reč. Jaz sem naredu rezervar 45 oool, pa sem računal, da če bi vseplačal, bi prišel okol miljona. Ker sem delal sam, sem plačal sam material-pesek, cement, mreže. Naredu sem si pa model za velike betonske elemente, ki sem jih prej naredu, pol k sem pa jamo izkopal, sem jih pa sam z bagrom sestavu. Ampak 45 kubikov vode je pa že kar nekaj-nikol je ne zmanjka.

[BogyX]

U 45 kubikov. Pa sem mislo, da pretiravam, ko sem planiral prvo 20 kubikov, sedaj p vse skupaj zmanjšal na slabih 10.

Eno vprašanje - si že kdaj očistil ta bazen? Kam si spustil 45 kubikov vode, da si rezervoar spraznil?

[cameron]

Problem nastane, da strpi gredo v tvoje telo in tam ostanejo. In potem se ti poveča možnost, da je lahko tvoj otrok prizadet.

Čudim se, da nismo potemtakem danes vsi malo prizadeti!? Ali pač smo?

[dejan]

Problem nastane, da strpi gredo v tvoje telo in tam ostanejo. In potem se ti poveča možnost, da je lahko tvoj otrok prizadet.

Čudim se, da nismo potemtakem danes vsi malo prizadeti!? Ali pač smo?

Misliš da nismo. Ne govorim o 100% možnostih ampak obstaja večja možnost. Če gledamo malo v zgodovino potem lepo vidimo. Samo moramo odbiti stran ženjenje med sorodniki in podobno.

[Kojc]

Kojc, kaj si mislil s tem: "Je pa res, da je deževnica brez kamna luksuz za hišno čistilko."

Ni kamna! Skoraj ni potrebno čistit :roll:

[Pistrix]

Ali kdo ve, ali se dobijo betonske cevi večjega premera, recimo 2m? Kolikor sem videl, so največje premera 120cm, kar je malo premalo, če želiš narediti zalogovnik cca. 10 tisoč litrov...

V zemljo poleg hiše sem zakopal 4 betonske cevi, prostornine 4000 litrov, v katere se steka voda iz strehe. Notri sem namontiral sesalno cev, 1 cola, ki je napeljana v bližnjo garažo (5 m daleč).