[france]

Priklop izveden na cenejšo tarifo s pomočjo releja.

Čez teden je to menda ponoči. Čez dan se torej voda ne segreva - ali pa je je zvečer, ko jo, domnevam, največ potrebujete, dovolj (oz. dovolj tople)?

[k1]

france, valjda da je je dovolj. to so 200 - 300 l bojlerji poleg. malo težko tega takoj izprazniš.

[drazen]

tudi sam sem pred 14 dnevi izoliral cevi z 13mm armaflex izolatorji med bojlerjem in steno (4m "tople" in 4m "mrzle" cevi), toda kaj ko je teh cevi po betonski plati in različnih stenah še približno 3x več (hiša bila grajena konec 70-ih let)

Vprašanje: kako je s cevmi v betonski plati?? Če je beton v bližini cevi z vodo 50 stopinj topel priblizno 40 stopinj je torej neke vrste izolator, čeprav cev oddaja veliko energije betonu, da ga ogreva!! Koliko je beton torej boljši izolator od zraka z cca 20 stopinjami Celzija, oziroma koliko slabši je od izolativne pene? Predvidevam da je nekje vmes (seveda bližje zraku kot izolativnim materialom)

LP

[igor k]

Izolacijske lastnosti materiala niso odvisne od njegove temperature!!

Beton je slab izolator, sploh v primerjavi z zrakom.

[sandi]

Za primerjavo je toplotna prevodnost za naslednje tri materiale sledeča:

- kamena volna: 0,04 W/mK
- beton: 1,50 W/mK
- zaprt zrak - sloj 10 cm: 0,55 W/mK

Na grobo je zrak 3X boljši od betona in kamena volna 10X od zraka.

LP

[drazen]

mislim, da tvoja ugotovitev ni na mestu!?

navedel si zaprt zrak, kar pa v kurilnici sigurno ni. Že res da je zrak zelo dober izolator, toda le če delci mirujejo npr v votlem zidaku!

po mojih predvidevanjih bi moral biti beton v mojem primeru boljši od zraka, saj je kljub temu da je beton zelo mrzel na otip bolši od zraka v sobi, saj beton daje cevi toplo okolico, ker ce pošlatam beton, tam kjer je spodaj speljana tanka cev s sanitarno toplo vodo, približno 25-30 stopinj se pravi da mora biti v neposredni bližini cevi temperatura betona malenkost pod 50stopinjami, (40-50). V primeru zraka so razlike (okolica -bakrena cev) cca 30 stopinj! Torej večje izgube!

Imam prav????

[sandi]

Navedel sem podake, ki sem jih imel na razpolago. Pobral sem jih kar iz Novolitovega NovoCAD-a.
Za različne sloje zraka je navedeno:
1 cm: 0,067
2 cm: 0,114
3 cm: 0,167
4 cm: 0,222
5 cm: 0,278
6 cm: 0,333
7 cm: 0,389
8 cm: 0,444
9 cm: 0,500
10 cm: 0,555

Vrednosti so še kar linearne tako da lahko ocenimo, da bodo izgube vedno enake ne glede na debelino sloja zraka. Vsekakor so izgube odvisne tudi od temperaturnih razlik med dvema materialima v tem primeru cev-beton in cev-zrak. Beton ti toploto odvaja v konstrukcijo, ki ima neprimerno večjo maso kot zrak in s tem tudi večjo akumulacijo. To pomeni, da rabi beton neprimerno več energije kot zrak za to, da se ogreje na isto temperaturo. Za to je pri tebi zrak topel in beton hladen. Temperatura materiala naj te ne zavaja, saj ne pogojuje izolativnosti materiala ampak njegovo energijsko stanje. Koliko energije imamo vložene v nekem materialu določa specifična toplota materiala, temperatura in seveda njegova masa oz. volumen.

Primer:
Specifična toplota za zrak je 1005 J/kgK. Njegova gostota pa 1 kg/m3. Za beton je to 960 J/kgK ter 2000 kg/m3. To pomeni, če zmnožimo, da za segreti zrak za 1 K porabimo 1005 J energije medtem ko bo ogrevanje 1 m3 betona za 1 K pokurilo 1920000 J kar je 1910 krat več energije. Če pogledamo še eno kameno volno 840 J/kgK ter 165 kg/m3. Ogrevanje 1m3 za 1 K porabi 138600 J. Če malo primerjaš podatke je razvidno, da akumulativnost ni povezana z izolativnostjo. Pojasnjuje pa kam je izginila energija v betonu, ki je na otip še zmeraj hladen.

Kakor koli že, navedel sem tudi kameno volno, ki je izolator in ko jo primerjaš z zrakom in betonom je zanemarljivo kateri od njuju je boljši. Ostali izolatorji imajo podobne izolativne lastnosti kot kamena volna. Zato je nabolje, da izoliraš, ni kaj dosti razglabljat. Sicer pa segret zid in segret zrak prispevata k energetski bilanci hiše - tretiramo ju kot notranja dobitka, ki posredno razbremenita ogrevanje prostorov. To pa ni ravno najbolje poleti.

Cirkulacija je potrebna samo v času, ko rabimo toplo vodo. Zato namesti obtočni črpalki stikalo, in jo vklapljaj po potrebi npr. iz kuhinje. Obstaja tudi napravica [url=httpunichr("58")//wwwunichr("46")podsvojostrehounichr("46")net/viewtopicunichr("46")php?p=15033&highlight=#15033]Zircomat[/url], ki omogoča vklop kroženja tople vode z ventilom na pipi. Voda kroži le toliko časa, da doseže najbolj oddaljeno pipo.

LP

[zk74]

Pozdravljeni,
cevi še nisem izoliral, sem pa nastavil temp.bojlerja na 51 stopinj, timer, ki je nastavljen na 10ur na dan, porabo pa sem iz 10-12kwh na dan zmanjšal za 50% na 5-6kwh. Je še sploh mogoče bolj zmanjšati porabo el.energije? Zdaj sem dosti bolj zadovoljen kot pred 10 dnevi.
Hvala vsem,ki ste mi pomagali z nasveti.

lp

[Ma, ja!]

Jaz bi pa tu zraven dala eno neumno vprašanje... :oops: ampak me ta zadeva res že ves čas bega, tako da, prosim, brez zamere...

Veliko govorite o temperaturi vode okrog 50°. Kaj se tu noben ne boji legionele? hock: Jaz se pod 60 nisem pripravljena niti pogovarjat, pa mi dol visi in vodni kamen in stroški (ker če me pobere, mi tisti prihranek par sto SIT mesečno ne bo več nič koristil). :roll:

[Rocky]

Vprašanje sploh ni neumno. Sem se tudi sam to spraševal, vendar mi je mojster, ki je montiral toplotno črpalko rekel, da je strah odveč, glede na to da voda v bojlerju kroži. Baje je panika, če bi topla voda dalj časa stala v bojlerju (beri ne bi bilo porabov le-te). Ne vem!?!
Se priporočam za več informacij, če kdo zadevo bolj podrobno pozna!?

[ivo11]

Navadno imajo toplotne črpalke (če so v sklopu z bojlerjem ), vgrajen električni grelec in zraven avtomatiko ,ki ti pogreje vodo vsakih 14 dni na 65 stopinj C. Vsaj moja ima tako.

lp ivo!

[alesi]

Kar zmanjšaj tempereturo na 45 stopinj ( je še itak prevroča) in zapri cirkulacijski vod...stroški bodo za polovico nižji...moja pokuri le 2,2 kwh / 24 ur / 3 članska familija in 160 l bojler.....

[Jernej]

Sicer nimam TČ, ampak navaden 100 litrski kombiniran bojler, vendar kar se tiče toplotnih izgub, veljajo iste zakonitosti. Se strinjam z vsemi, ki varčujejo energijo z nižanjem temperature vode v bojlerju.
Pri vsakodnevni porabi tople vode (beri: redni izmenjavi vode v bojlerju in ostalih delih inštalacije) ni nevarnosti za legionelo. Manjši bojlerji imajo tu prednost, saj se voda v njih hitreje izmenjuje. Nevarnost se pojavi tam, kjer primerno topla voda dalj časa stoji (mrtvi rokavi vodovodne instalacije, običajno v večjih in razvejanih vodovodnih sistemih zgradb). Ne glede na to pa je vseeno potrebno v rednih intervalih tak "hladen" sistem razkužiti s temperaturo vsaj 65 stopinj. Da zaradi tega izgub spet ne povečamo, "razkužujemo" neposredno predno potrebujemo večjo količino tople vode (npr. kopanje v kopalni kadi). Na tak način lahko stalno vzdržujemo v bojlerju 40-45 stopinj brez nevarnosti za legionelo.

[vincent]

dokler voda kroži ni nobene bojazni o legioneli..kar pa pri več ko 3 članski družini pomeni da voda vedno pošteno kroži torej tudi leginele ni od nikoder.


in mislim da se 3 x preveč paničari okoli tega.


drugače bi tudi jaz svetoval nižanje temeprature še za nekaj stopinj...če boš malo poiskal po netu TČ za ogrevanje prostorov, ter njihove diagrame o izkoristkih pri različnih temperaturah ter izkoristkih v odvisnosti od temp. medija na katerega grejejo boš ugotovil da z nižanjem temeprature izkoristek naglo raste...torej nastavi temp. na toliko da bo še tekla vroča (in ne mlačna ) voda...torej na dobrih 40 stopinj...tako bo poraba minimalna, voda pa dovolj topla za tuširanje in pranje posode (če se to še izvaja ročno)...za kaj drugega se jo pa ne uporablja (za roke umit pa je ponavadi dovolj mlačna).

LP

[makro]

Mi imamo TČ dobo leto (Gorenje, 300l, 4-članska družina, 55°C) pa je poraba cca 1,5k SIT / mesec.
Zanima me, če imate ostali prižgani TČ celo leto? Mi jo imamo od cca konec aprila do konca novembra.
Sicer pa baje lahko teče vzporedno TČ in pa ogrevanje iz centralne (je povezano) - nismo pa še prakticirali dolgoročno.