PodSvojoStreho.net Gradnja in obnova Energijski viri termostatske glave radiatorskih ventilov

Ocena teme:
  • Glasov: 0 - Povprečje: 0
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
#16
csamo001, no sem se naučil nekaj novega.

Tega, da zrak v prostoru (in ne voda v radiatorju) uravnava delovanje ventila, nisem vedel (mnenja sem bil, da različne "kovine" v ventilu z različno toplotno razteznostjo to počno). Iz tega sledi moje napačno sklepanje, da zrak v prostoru ne vpliva na delovanje ventila, temveč temperatura vode v radiatorju :oops:

Seveda se stinjam s trditvijo, da so uporabni, če želiš imeti različne temperature v različnih prostorih. Ni mi pa smiseln način delovanja, da imaš centralno regulacijo, potem pa z ventili pripiraš temperaturo (da je nekje hladneje). Ali ne gre v nič veliko energenta (olja, plina, drv, ...)? In seveda so neuporabni pri talnem gretju.

LP, Ivo
#17
Johan_R Napisal:Ali ne gre v nič veliko energenta (olja, plina, drv, ...)?
LP, Ivo
Nikoli ne gre energija v "nič". To ni mogoče. Če termostatske glave zaradi dovolj visoke temperature zapirajo ventile, pomeni to manj dela za kotel (kakršenkoli že) - posledično kvečjemu nekaj manjšo porabo energenta.
#18
Romzis Napisal:
Johan_R Napisal:Ali ne gre v nič veliko energenta (olja, plina, drv, ...)?
LP, Ivo
Nikoli ne gre energija v "nič". To ni mogoče. Če termostatske glave zaradi dovolj visoke temperature zapirajo ventile, pomeni to manj dela za kotel (kakršenkoli že) - posledično kvečjemu nekaj manjšo porabo energenta.

Točno tako. Plinski kotel, oljni kotel, peletni kotel (brez zalogovnika),...vsi šibajo kotlovski vodo na neko izbrano temperaturo, mešalni ventil pa jo potem dalje dovaja (v tem primeru) v radiatorski sistem. Večji kot je odjem po radiatorjih (višje kot maš nastavljene temperature na termostatskih glavah), več toplote se odvzame kotlovski vodi, in bolj pogosto se bo vklopil gorilec ter s tem kuril izbrani energent.

V primeru peči na drva in zalogovnika pa se toplota od kurjenja uskladišči v zalogovniku in iz tega prav tako mešalni ventil dovaja potrebno toploto v radiatoje. Nižja kot je potreba po toploti (torej nižja kot je nastavljena temperatura na termostatskih ventilih), nižji je odjem toplote iz zalogovnika in manj je potrebno kuriti.

Kakorkoli, termostatski ventili ti bodo držali bolj stabilno temperaturo v prostoru, zaradi nepotrebnih nihanj (navzgor) pa bo najverjetneje tudi kaj prihranka pri energentu.
#19
Ja le problem je ta, da termostatski ventil zapira ob doseženi željeni temperaturi, naložena peč pa veselo kuri in temperatura v kotlu narašča ker ni porabnika.
#20
suligoj Napisal:Ja le problem je ta, da termostatski ventil zapira ob doseženi željeni temperaturi, naložena peč pa veselo kuri in temperatura v kotlu narašča ker ni porabnika.

Ja, tudi pri nas je trenutno tako, ker ob kurjavi na drva nimamo zalogovnika. Je treba nekaj "fingeršpicngefuhl". Zato je primerno, da ima peč čimveč kotlovske vode, saj potem že ta do neke mere deluje kot zalogovnik.
#21
csamo001 Napisal:Za Iveka (in vse ostale):
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.aure.gov.si/eknjiznica/IL_1-04.PDF">http://www.aure.gov.si/eknjiznica/IL_1-04.PDF</a><!-- m -->
Termostatski ventil je sestavljen iz tipala, ki zaznava temperaturo zraka v prostoru, regulatorja in ventila.
Kako natančni pa so ti termostatski ventili in če piskajo? :oops:
#22
@Migaj

Doma imamo nekaj Herzovih termostatskih ventilov in ni popolnoma nobenega piskanja. Za enkrat smo jih imeli odprte na polno, tako da težko ocenim njihovo točnost. Sem pa počasi začel s pripiranjem in jih bom "umeril" s sobno vremensko postajo, vsako sobo glede na želeno temperaturo. Bom videl kako se bo obneslo in šele nato bom lahko več povedal o njihovi natančnosti. Na roko mi gre to, da ima Stadlerca relativno veliko kotlovske vode (majhen zalogovnik), ker pravega zalogovnika (še) nimamo. V nasprotnem primeru nam termostatski ventili pri trenutni peči najverjetneje ne bi kaj dosti koristli.
#23
Saj termostatska glava ne piska. Piska ventil, na katero je termostatska glava nataknjena.
Najbolj kritični so kotni ventili. Na hodniku imamo Hertzovo termostatsko glavo, nataknjeno na kotni ventil in piska kot sto hudičev. Najbolj, ko je glava nastavljena med 3 in 4.
V drugih prostorih, kjer imamo Comapove in neke no name termostatske glave, pa piskanja nisem opazil. Je pa res, da sedaj ko grejemo z TČ, so vsi ventili odprti do konca.
#24
csamo001 Napisal:@Migaj

Doma imamo nekaj Herzovih termostatskih ventilov in ni popolnoma nobenega piskanja. Za enkrat smo jih imeli odprte na polno, tako da težko ocenim njihovo točnost. Sem pa počasi začel s pripiranjem in jih bom "umeril" s sobno vremensko postajo, vsako sobo glede na želeno temperaturo. Bom videl kako se bo obneslo in šele nato bom lahko več povedal o njihovi natančnosti. Na roko mi gre to, da ima Stadlerca relativno veliko kotlovske vode (majhen zalogovnik), ker pravega zalogovnika (še) nimamo. V nasprotnem primeru nam termostatski ventili pri trenutni peči najverjetneje ne bi kaj dosti koristli.

Zakaj če nimaš veliko kotlovske vode ti termostatske glave ne koristijo?
#25
suligoj Napisal:
csamo001 Napisal:@Migaj

Doma imamo nekaj Herzovih termostatskih ventilov in ni popolnoma nobenega piskanja. Za enkrat smo jih imeli odprte na polno, tako da težko ocenim njihovo točnost. Sem pa počasi začel s pripiranjem in jih bom "umeril" s sobno vremensko postajo, vsako sobo glede na želeno temperaturo. Bom videl kako se bo obneslo in šele nato bom lahko več povedal o njihovi natančnosti. Na roko mi gre to, da ima Stadlerca relativno veliko kotlovske vode (majhen zalogovnik), ker pravega zalogovnika (še) nimamo. V nasprotnem primeru nam termostatski ventili pri trenutni peči najverjetneje ne bi kaj dosti koristli.

Zakaj če nimaš veliko kotlovske vode ti termostatske glave ne koristijo?

Glej kaj se tebi dogaja. Predvidevam, da imaš peč z relativno malo kotlovske vode (možno, da sem ga tudi zdaj mimo biksno). Potem preprosto ni medija, kjer bi se ta toplota zadržala. Veliko kotlovske vode je v bistvu mali zalogovnik, ampak to je zdaj fejst poenostavljeno.
#26
Kotlovska voda je kot amortizer za odvečno energijo. Več kot jo je večji je reakcijski čas za pregretje kotla. Če imaš kotel z 50l kotlovske vode in kotel z 150L oba sta že dosegla 80st in iz kotla ni zadostnega odjema. Kateri bo prej dosegel 100st?

Če kuriš na drva brez zalogovnika se izogibaj termostatskih glav, lahko v spalnico in kakšen pomožni prostor ampak v del kjer se največ zadržujete raje ne. Iz peči na drva mora biti zagotovljen minimalen odjem. Nekateri kotli ga imajo 5kW, 6kW, 7kW odvisno od moči kotla. Drva niso oljni gorilec, proces se ne ugasne ko ketnca ali ventilator ugasne v kotlu še vedno tli žerjavica in oddaja toploto. Pri termostatskih glavah se zgodi, da greš naložit v dobri veri kot dober gospodar, v hiši je še prijetno toplo termostatske glave so po večini zaprte, kar pa ne veš, kotel nabutaš do vrha odjem je premajhen in čez pol ure imaš letečo raketo. Najboljša regulacija kotla na drva brez zalogovnika je mešalni ventil. Zagotovljen je konstanten pretok vode če je premalo odprt ali zmanjka goriva to občutiš, ker ti je prehladno, če siga preveč odprl ali naložil to spet občutiš, ker ti je prevroče. Res pa je, da je z njim dosti dela.
#27
Kakšen pa izgleda mešalni ventil? To je tisti ventil, ki preklaplja med kotlom na drva in kotlom na olje? Rotodivert recimo?
#28
ne. divert je preklopni ventil. mešalni je tri ali štiripotni ki meša vodo. za običajne kotle na drva so včasih dajali štiripotne.
tripotni
[img]httpunichr("58")//s1unichr("46")mojalbumunichr("46")com/11268341_17477418_19175445/coln/19175445unichr("46")jpg[/img]

štirpotni
[img]httpunichr("58")//s1unichr("46")mojalbumunichr("46")com/11268341_17477418_19175449/coln/19175449unichr("46")jpg[/img]
#29
Tega pa jaz nimam.
#30
Maš, maš, ampak verjetno izgleda malenkost drugače.
1 2 3 4 5 ... 7 Pojdi na stran 
Iskanje po temi