[Pero BK]

Na tak način bi zapravil celotno subvencijo EKO sklada, še preden bi jo dobil.

Te subvencije namreč niso več tako velike, kot so bile dve-tri leta nazaj, zahteve EKO sklada pa so čedalje strožje. Izračunajte si sami, kaj se splača in kaj ne. Jaz sem si.

Točno to je problem zakaj sem odprl to temo. Ne bi rad zapravljal denar za zapolnjevanje lukenj od zunaj, če res ni potrebno.
Zaenkrat sem torej glede na napisano dobil vtis, da je dovolj notranji omet + natančna zatesnitev vseh prebojev in stikov.

[Fantocci]

Tako je. Kritične so instalacije na zunanjih stenah, teh naj bo čimmanj. Zelo pazi na preboje (in tesnenje parozaporne folije) v mansardi, če nimaš posebnega instalacijskega kanala.. Zrakotesne doze itd...

Jaz bom dal test narediti še preden bodo položeni estrihi, da se bo dalo še kaj popravit. Itak ti na testu pokaže mesta, kjer najbolj piha.

[peter3301]

Kot lastnik verjetno najbolj zatesnjene hiše v Sloveniji podajam kratke izkušnje naše gradnje:

- zrakotesnost stene zagotavlja omet in ne zidak, torej je vseeno, iz česa je. Je pa porobeton lažji za obdelavo pri reševanju detajlov (preboji, doze, vgradnja oken, ...) in s tem posledično zmanjša možnost napak
- električne doze smo uporabili klasične, s tem da smo luknjo za doze izvrtali 0,5 cm večjo, jo celo premazali z lepilom in potopili dozo vanjo
- elektriko smo izdelali z žicami, ki smo jih peljali po tuboflex ceveh. Tesnili smo samo tiste, ki so prebijale zid navzven (zvonec, zunanje luči in stikala, ...)
- posebno pozornost smo namenili tesnenju stropa v mansardi, ki je izveden z zrakotesno folijo. Stiki med folijo so tesnjeni z lepilnim trakom + tesnilna masa, na steno pa je folija prilepljena s tesnilno maso, preko katere je nanešen omet (širina 2 cm)
- okna smo tesnili s trakovi. To sem opravil sam, ker nisem našel prepričljivega izvajalca ali pa so bili tako dragi, da me je minilo. Sama montaža trakov je zelo preprosta, zahteva samo kanček potrpežljivosti in natančnosti

Naj na koncu dodam, da izvedba zrakotesne hiše ni niti draga (ves dodatni material nas je stal okoli 400 €), niti posebno zahtevna, če vemo, kako se rešujejo detajli in predvsem, če nismo hiše preveč zakomplicirali. To pa je že druga zgodba, kakšne hiše Slovenci radi gradimo in posledično grenimo življenje sebi in izvajalcem.

Lp Peter

[rency]

Najbolje da se odločiš za porottherm in purpen brez betona, potem pa fasado 20 cm pa si zmagal......

lp

[Žerjavar]

zrakotesnost stene zagotavlja omet in ne zidak,

Kaj si mešal v malto za omet?
Podaljšana malta prepušča zraka 2 x manj kot votla opeka. Opeka je vsaj 10 x bolj debela - zapira zrak 5 x bolj kot omet.

[Žerjavar]

V primeru, da je zid šlampasto pozidan, so med opekami špranje

Enako, če je omet šlampasti - šala.
Verjamen, da je na horizontalnem stiku (vrst) opeke na vsaki strani (znotraj, zunaj) kontinuirano malta v širini vsaj nekaj cm - je sigurno enakovredno ometu. Verjamem, da je vertikalni stik šlampasto zapolnjen in je ponekod do 1 cm2 luknje. Nekateri zidajo z vertikalnim kontaktom opeke (brez polnitve) in lahko govorimo o vertikalni špranji 1 do 2 mm po vsej višini opeke. Ko vzamem v račun te skrajne možnosti, še vedno tak zid bolj zapira pretok zraka kot 2 x 2 cm ometa iz podaljšane malte.

[Žerjavar]

Pa ravno zaribani omet je tisti, ki zapolni vse luknje

Malta ni sneg iz beljaka - bolj mešaš, več ima zraka v sebi. Ko omet zaribaš, nisi iztisnil nič zraka iz mehurčkov (saj jih ni bilo), si samo zgladil površino, da posamezni kamenčki ne štrlijo.

Tisto o maltnem žepu velja za nekatere vrste zidakov. Sem videl, da je pri modularcu ostal marsikateri vertikalni stik brez malte. Statično ni nič narobe za večino gradenj z opeko.

[Fantocci]

Meni so razložili, da je težava opečnatih zidov, če so inštalacije na zunanjih stenah, kjer je potem ponavadi veliko poštemanega. To je potem težko zatesnit, sploh ker ima opeka žlebove v sebi, med opekami pa ponavadi kje malte tudi manjka. Tu naj bi bil Ytong v prednosti ker lažje nadziraš količino "razbitega" zidu (štemanje je bolj "natančno") in lažje to potem zadihtaš, če že moraš inštalacije kje vlečt po zunanji steni.

[peter3301]

Res je opeka zrakotesna, vendar so problematični stiki med njo. Tesnenje moramo zagotoviti v eni ravnini in to najlažje dosežemo z notranjim ometom. Odgovor Žerjavarju: mavčni omet debeline do 1,0 cm.

Lp Peter

[Žerjavar]

mavčni omet debeline do 1,0 cm.

Ta spušča znatno več zraka, kot sem zgoraj predvideval s podaljšano malto 2 cm.

[Žerjavar]

In koliko l/časovno enoto prediha hiša po tvojih izračunih

Do sedaj še tega nisem izračunal, nikjer ne najdem verodostojnih formul in podatkov za izračun. Sem pa v strokovni literaturi že zasledil, da je vpliv na pretočno količino zelo podoben pretoku vlage skozi zid. Končno je oboje samo plin, tudi velikost molekul ni tako različna, da bi tako mešani materjal lahko igral vlogo cedilke. Vsa moja sklepanja o količini pretoka zraka temeljim na podatku o difuziji pare skozi materjal. Tudi za paro ne vem izračunati količine pretoka, ampak le možnost nastajanja kondenza.

[Berghaus]

Sem pa v strokovni literaturi že zasledil, da je vpliv na pretočno količino zelo podoben pretoku vlage skozi zid.

Tole skoraj ne morem verjeti, stene se zraka ne napijajo, imajo pa mnogo problemov s hidrofobiko.

[Žerjavar]

stene se zraka ne napijajo,

Tu je ravno bistvo moje domneve. Vlaga v obliki pare (plinasto stanje) prehaja skozi (kanalčke, reže , votline, medmolekularne prostore ...) materjal enako kot zrak. Šele ko zaradi zadostnega padca temperature preide v tekoče stanje (kondenzira), zmoči materjal. To prehajanje ni isto, kot če imaš steno (ki vodo vpija), in jo po eni strani polivaš z vodo, na drugi strani pa jo sušiš - vlaga prehaja skozi.

Primer: beton bolje prepušča vlago kot les, čeprav je vpija bistveno manj. Plošča bosanka slabše prepušča vlago kot les, čeprav je vpija še manj kot beton. Vpijanje vlage in prehajanje vlage nista povezana.

[firefly]

prehajanje vlage je pogojeno z različnimi "stopnjami" vlage v in izven hiše. Pri zraku pa je razlika manjša... Če se ne motim je paropropustna folija (tyvek) zračna zapora/ovira???

[Žerjavar]

prehajanje vlage je pogojeno z različnimi "stopnjami" vlage v in izven hiše.

Tu je verjetno mišljeno, da je v notranjosti absolutno bistveno več vlage, kot zunaj. Z merjenjem notranje in zunanje (relativne) vlage imamo jasno sliko o razliki (parcialnega)pritiska pare, ki je gonilna sila prehajanja pare skozi zid. Tudi gonilna sila zraka skozi zid je razlika pritiskov, ki nastane v glavnem zaradi razlike temperature (=gostota) zraka znotraj in zunaj. Tisti medij (zrak, vlaga), ki ima večjo razliko pritiska bo tudi hitreje prehajal. Prehajal bo tako dolgo, dokler bo ta razlika pritiskov obstojala.

Če nekdo misli, da bo zaradi "zračnih" sten rabil manj prezračevanja, bo razočaran v letnih časih, ko so zunanje temperature približno take kot notranje. Takrat take vrste prezračevanja ne deluje.