[katarina1]

Tervol je postavljen po tleh po tistem delu kašče, ki je prenizek, da bi bil bivalen.

[katarina1]

Severni del strehe je zelo zelo nizek in tam ne bom položila izolacije po strehi,

Boš pač imela hladno podstrešje. Moraš pa izolirati predelne stene do tega hladnega podstrešja. Verjetno bo neko prezračevanje tega podstrešja. Tik pod stropom pa ostane po vsej širini reža 2 cm v prezračevalni kanal. Sem spada tudi najnižji del podstrešja?

Predelne stene so že na fino ometane. Kaj pa če bi položila izolacijo na zunanji del (hladno podstrešje) predelne sten? Prezračevanje najnižjega dela podstrešja!? Vrata so dovolj?

[Čojko]

Ajoj,....Celinci ste za živet na celini in ne na mediteranu. Vsaj dokler si v glavah ne razčistite pojmov zakaj ste prišli sem. Tu so zadeve preproste, umirjene, itd. Ubogaj lokalnega majstra z max. 10 cm volne če že hočeš komplicirat z izolacijo in uživaj življenje.

[katarina1]

Ajoj,....Celinci ste za živet na celini in ne na mediteranu. Vsaj dokler si v glavah ne razčistite pojmov zakaj ste prišli sem. Tu so zadeve preproste, umirjene, itd. Ubogaj lokalnega majstra z max. 10 cm volne če že hočeš komplicirat z izolacijo in uživaj življenje.

Čojko, rojena na burji in jo zlo dobro poznam. Ko zapiha je dosti bolj mraz kot na "celini". In, ko zažge sonce je tudi bolj vroče, kot na "celini".
Lokalni majstr bi dal stirodur in mrežco , ampak v stanovanju bom živela jaz.

[Čojko]

Ajoj,....Celinci ste za živet na celini in ne na mediteranu. Vsaj dokler si v glavah ne razčistite pojmov zakaj ste prišli sem. Tu so zadeve preproste, umirjene, itd. Ubogaj lokalnega majstra z max. 10 cm volne če že hočeš komplicirat z izolacijo in uživaj življenje.

Čojko, rojena na burji in jo zlo dobro poznam. Ko zapiha je dosti bolj mraz kot na "celini". In, ko zažge sonce je tudi bolj vroče, kot na "celini".
Lokalni majstr bi dal stirodur in mrežco , ampak v stanovanju bom živela jaz.

In kaj je tako hudo narobe s stirodurjem, mrežico in lepilom?
Ne nasedaj tem komercialistom, ki imajo materiale ki "dihajo" in "paroprepuščajo". Strop mansarde pač zadihtaš od znotraj. Pa tudi kondenzacije ne bo ob primerni debelini stirodurja oz. če se že slučajno pojavi je le ta med stirodurjem - mu ne škodi voda in opeko, ki "pije" vodo, tudi ne bo nič hudega, saj se plesen pojavlja le ob prisotnosti zraka. Če pa bi že slučajno kaj zaplesnilo bo ta plesen med dvemi zaprtimi sloji in to ne bo vplivalo na tvoje življenje v mansardi.
Če res poznaš burjo potem ne kompliciraj in ne delaj teh zračnih kanalov. Še posebej če si iz vipavske doline doma, kjer ima burja mlade.

Ne mi vzet to za slabo. Sem 9 let živel v hiši iz opeke, ki je bila samo od znotraj izolirana s 3 cm debelimi kombi ploščami pa ni bilo nič plesnivo med stiroporjem in opeko, pa tudi noter ni bilo nič bistveno bolj vlažno kot sedaj ko živim v hiši iz siporeksa narjeni po vseh paropropustnih reglcih.

[katarina1]

Nič ni narobe s stirodurjem. Za vlago je OK, ima pa visoko toplotno prevodnost in poleti imaš najbrž savno.
Na strehi beton, paroprepustna folija in korci, spodaj zadihtano s stirodurjem. Kam pa bo šla vlaga iz notranjosti? V stirodur in bo tam veselje......
Čojko praviš, da ne vpliva na kakovost bivanja, če imaš plesnivo izolacijo, ker je pač stisnjena med dve plošči. Koliko časa? Prej ali slej pride ven.
Že v spodnjem nadstropju imajo problem z vlago, plesnijo, kaj bi bilo šele na vrhu. Bi lahko delali eksperiment, vzdržljivosti izolacije.
Praviš, da se plesen razvije na zraku. Potemtakem, je prezračevalen kanal recept za razvoj plesni v izolaciji?
Saj nočem preveč komplicirat, želim si samo, da bi blo narjeno tako, da ne bomo popravlali čez nekaj let.

[katarina1]

Na napake zna vsaka m... opozarjat.
Malo je junakov, ki jih zna odpravljat.

[firefly]

In točno zato moj nasvet od zgoraj lokalni mojstri že vedo. Pa čojko tudi. Brez veze kompliciramo. Z žerjavom sva si pa tu podobnih misli. Lahko bo kaj narobe, lahko pa tudi ne bo. Ampak možnost obstaja...

Stirodur za pozimi deluje OK, poleti pa ne tako dobro... Poleg dilem z vlago ki jih sicer napačno razumeš. Vlaga iz stanovanja ne sme it v strop. Mora it skozi okna ven. Premalo oz. napačno zračenje in premala toplotna izolativnost zidov ti naredi plesen.

Prezračevalni kanal je orodje ki ti preprečuje plesen. Tudi burja ne verjamem da se kaj dosti stisne v 2 cm luknjo. Ampak o tem ne vem nič...

Vem pa da je za poletno vročino najboljša rešitev toplotna izolacija NAD betonsko ploščo. Tanartabulj.

Če greš dodajati toplotno izolacijo s spodnje strani je potrebno narediti zračni kanal med izolacijo in stropom. Potrebno. Pa vendar je ogromno hiš z betonskimi ploščami ki tega kanala nima. Je to OK? Če imajo vsi imaš lahko tudi ti? Lahko poskusiš in upaš da bo OK. Lahko da bo OK lahko pa da ne bo.

Če izolacije ne dodaš imaš lep toplotni most ki ti bo precej povečal možnost razvoja plesni na stropu/kotih.

Čojko, ne zagovarjaj siporex sten brez izolacije in ne govori da ne more biti plesni če vsaj malo zračiš. Trenutno živim v siporex hiši ki ima še dodano neko (kao) izolacijo na zunanji strani. Zračna vlaga v prostoru ni problem. Pa vendar je po vogalih plesen ki se je ne morejo znebiti na noben način. Toplotni mostovi to naredijo...

[katarina1]

Uh, kako smo jezni.
Že v prvem postu sem napisala, da se zavedam, da je streha nepravilno...šalabajzsko, izvedena in tudi vem kako bi morala bit. Ampak zdaj je takšna kot je. Strehe ne bomo odkrivali.
Upala sem, da je imel kdo na forumu podoben problem in ga je uspešno rešil in da je pripravljen zaupati kako. Očitki mi nič ne pomagajo.

[firefly]

žerjavar ti je lepo napisal kako se ta "kiks" pravilno reši...

[katarina1]

"Lahko bo OK, lahko pa ne bo."
Fifefly , kaj tako rečete investitorju? In je zadovoljen z odgovorom? In mimogrede odšteje še nekaj tisočev. Praviš, da vlaga gre skozi okna. Pozimi in v burji ne odpiramo oken. Kam bo šla torej vlaga?
Žerjav hvala za nasvet glede prezračevalnega kanala.
Upam pa da se bo kdo oglasil še z mnejnem o ploščah iz kalcijevega silikata (Promatect, Calsitherm) ali o ekstrudiranega polistirena

[firefly]

Točno tako povem. Če povem kako je potrebno naredit (zračni kanal) in če investitor s tem ni zadovoljen da ima luknje v fasadi in išče druge rešitve ki niso tako dobre... Kdo pa sem jst da bom oporekal vsem tistim ki so tako naredili in nimajo težav. Marsikdo pa jih ima...

In ravno pozimi in v burji je potrebno odpirati okna! Kam pa naj gre vlaga drugače? Odpreš vsa okna za 5 minut in nazaj zapreš. no, če je burja jih odpreš samo za minuto lahko... In s tem nižaš vlago zraka v stavbi. Ali pa kupiš razvlaževalnik. Jst sem enega na tablete za 5 eur in moram reči da me je super dobro presenetil... V lidlu bodo jutri neke blazine ki pobirajo vlago in jih daš potem v mikrovalovno "razvlažit". OK, mikrovalovno na balkon ko to počneš (joke)...

[Čojko]

Pisal sem, da nisem imel vlage oz. plesni na od znotraj izolirani hiši, ki je imela fajn toplotne mostove (recimo monta plošča direktno ven). Pa tudi oče, ki ima hišo iz začetka 70 let, brez izolacije, balkone direkt v hišo nima nobene plesni. Res pa ima še vedno tudi okna iz tistega obdobja, ki jih noče zamenjat, ker da imajo vgrajeno naravno zračenje :wink: .
Kar pa se paropropustnosti tiče je že res nek material paropropusten, ampak koliko? To kar imaš ti Katarina sedaj na strehi pod korci je praktično enako nič oz. skoraj isto kot če bi imela gor strešno lepenko s posipom. Že samo beton je zelo nizko paropropusten.
Vlaga se iz stanovanja spravlja skozi okna in vrata, z zračenjem, lahko tudi z razvlaževalcem, ne pa skozi konstrukcijo stavbe. Le ta je lahko taka, da je porozne sorte oz. veže nase vlago ali pa je ne veže. Siporeks in opeka jo vežeta, beton je ne. Torej siporeks in opeka (brez cementnega šprica!) sta boljša za uravnavat vlago v prostoru - sprejema in oddaja, vendar je to zopet bolj malo.

Če je hiša bolj izolirana manj oddaja toploto, kar je za pozimi OK, vendar ni OK za poleti. Sploh če si iz primorske, ko se niti ponoči ne ohladi dovolj, da lahko dovolj ohladiš stanovanje. In v tem primeru je ravno zaradi faznega zamika betona, opeke,..boljše imeti notranjo izolacijo. Namreč danes ko si brez izolacije, ti bo najbolj vroče ravno ponoči, ko ne bo več grelo sonce. Če daš notranjo izolacijo prvič ne pride toliko toplote noter, drugič pa boš zvečer z odprtimi okni hitro ohladila mansardo, ker v primeru izolacije nad streho to ne boš mogla tako hitro narediti in ti bo hladneje šele proti jutru. Sicer pa je za pretirano vročino itak edina prava rešitev klima.

Notranja izolacija je tudi dobra za hitra segrevanja ali ohlajevanja stanovanja, kar je še posebej dobro za razne vikend hišice ali pa če kuriš kampanjsko. Recimo sosed ima hišo iz cegla, zunaj navadno fasado (kot so delali včasih z ježkom) ima pa od znotraj 8 cm izolacije, ki je ne more prehvalit in pravi, da če bi delal še enkrat bi naredil isto - živi 5 let v tej hiši. A vidiš?
Jaz tudi pod nobenim pogojem nisem hotel imeti "škatlaste" hiše in sem se zaradi tega odločil za siporeks brez dodatne izolacije (za moj pogled in mojo lokacijo ima več kot dovolj izolativnosti). Če bi bil dovolj bogat pa bi najraje delal dvojni zid in vmesno izolacijo.

Glej, če daš na strop navaden stiropor, ga zagladiš z lepilom in mrežico in če ne boš imela v stanovanju ravno turške savne bo vse ok. Lepilo je parazaporno in kar bo pare že prišlo skozi se bo vpilo v monto oz. opeko in nato skozi tisto paropropustno foljo pod korci oddalo v okolico.

Zračni kanali imajo namreč tudi kar nekaj slabosti oz. nevarnosti, ter še niso dolgoletno preizkušeni. Preberi si recimo uporabniške izkušnje ljudi, ki so med prvimi montirali rekuperatorje, ekstremno izolirali hiše, itd. Pa tudi prezračevalne strehe jaz na območju ekstremne burje ne bi delal. Saj gledaš po televiziji kaj se dogaja po celinski sloveniji ko kje zapiha ekstremni veter in nese streho sosedu na dvorišče,...

Jaz tu zaključujem, ker ni moj namen prepričevanja v nekaj kar ne želiš. Z pisanjem pa sem mislim, da dovolj dobro argumentiral tudi neko drugo rešitev, ki je za moje pojme ravno tako dobra, ter predvsem veliko enostavnejša in cenejša. Res pa je da odstopa od pogleda ljudi, ki delajo v energetskih svetovalnicah. Oni se ukvarjajo zgolj z učinkovito rabo energije in zaradi osredotočenosti zgolj na en problem velikorat pozabijo na kaj drugega.

zdaj pa res bašta :lol:

[Žerjavar]

kje zapiha ekstremni veter in nese streho sosedu na dvorišč

Zračni kanal pa s tem res nima zveze. Celo streho z ostrešjem vred veter odnese zaradi neprimernega sidranja ostrešja. Lahko kritino (pločevino, ...) odnese zaradi neprimerne pritrditve. Strešnike pa začne odnašati na napušču zaradi odprtosti od spodnje strani.

[Čojko]

Pisal sem o prezračevalni strehi in ne o prezračevalnem kanalu. Ko se zapelješ v vipavsko dolino - recimo Podnanos si malo oglej kakšne strehe imajo stare hiše. Imajo korce in ker niso pritrjeni na ostrešje so gor še kamni. Tudi napuščev ali simsov ne boš videl na starih hišah.

Sam imam zgornje nadstropje, kjer so sobe, klasiko oz. ploščo iz monte (že nekaj izolativnosti in možnosti prejemanja in oddajanja vlage), nad njo 15 cm stiroporja EPS 50 čez katerega sem zaradi res občasne pohodnosti in ker ga je bilo potrebno z nečem zapreti dal laminat, nad njim pa betonska streha, lepenka s posipom (sekundarna kritina) in korci na purpen. Lahko bi zaradi "cenejše" izvedbe delal mansardo, vendar sem s to rešitvijo po moje s ceno izvedbe tam tam (odpadlo kup komplikacij za mansardo, izolacijo in prezračevalno streho), imam normalne sobe višine 255 cm, dobil dodaten prostor za shranjevanje, imam večno streho brez lesa in odlično izolacijo. Stiropor sem dal julija ko se je že začela vročina, na podstrehi pa imam že več kot pol leta termometer in vlagomer, ter razvlaževalec, ki sem ga sedaj izključil - v pol leta je popolnoma izsušil podstreho in betonsko streho (novogradnja končana v 14 mesecih in vseljena aprila letos). Veliko vode sem pobiral ravno še poleti, ko se je pregrevala streha. Temperatura na podstrehi je bila največ 36 stopinj in najvišja vedno okoli polnoči oz. po 4 urah, ko ni bila streha več obsijana s soncem, najhladnejša pa v dopoldanskem času - fazni zamik 10 cm betona.

Ker je moje podstrešje zaprto jo lahko primerjamo tudi s tole rešitvijo Katarinine izolacije mansarde, ki sem ga zgoraj predlagal. Vlagomer in termomter bo ostal na podstrehi še celo zimo in lahko o dejanski vlagi na podstrehi poročam šele spomladi, vendar sem prepričan, da ne bo pozimi nič kondenziralo na spodnjem koncu betonske strehe ravno zaradi posušenega in zaprtega podstrešja. Skozi zračni kanal vlaga gre ven, vendar skozi njega lahko tudi vzstopa. Da ne govorimo o različno velikih živalicah in mrčesu, ki se pride pozimi gret v izolacijo.