PodSvojoStreho.net Gradnja in obnova Montažni sistemi in les Isorast sistem

Ocena teme:
  • Glasov: 0 - Povprečje: 0
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
#16
simoni Napisal:Je računica, airbag ti reši življenje, isorast pa :?: ?
Reši življenje tistemu, ki ti je isorast prodal, ker si bo lahko za maržo kupil avto z airbagom. :twisted:

Šalo na stran - mene res zanima ena konkretna primerjava.

d.
#17
quote="simoni"]Vedno se namreč lahko vprašam npr. zakaj sem pri avtu plačal airbage če jih pa (upam) ne bom nikoli rabil. Kje je tu računica?

simoni Napisal:Vedno se namreč lahko vprašam npr. zakaj sem pri avtu plačal airbage če jih pa (upam) ne bom nikoli rabil. Kje je tu računica?

Je računica, airbag ti reši življenje, isorast pa :?: ?


Če ti je airbag že rešil življenje hvala Bogu, da si ga imel, mislim pa, da si zgrešil poanto primerjave, ki je gotovo nesorazmerna ima pa isti imenovalec t.j. biti na varni strani in kaj v to vložiti. Večina ljudi je še vedno prepričanih da je s "klasiko" na varni strani in naj bo tako. vendar se svet vrti naprej hiša pa ne zgradiš za 15let. ali se spet motim?

Glede "dejstev na papir" bi bilo fino določiti kriterije po katerih bi primerjali saj sem z enim od kriterijev takoj "prekoračil" zorno polje nekaterih.

LP
#18
isorast Napisal:vendar se svet vrti naprej hiša pa ne zgradiš za 15let. ali se spet motim?
LP
Po mojem ja, razen če imaš kristalno kroglo. Klasika je po mojem neka srednja pot med varnostjo na eni in stroški na drugi strani. Nihče pa ne ve kaj bo čez 15 let. Proizvajalci pa itak vemo kakšni so: vsakih par let novost, ki je za XX procentov boljša od vsega na trgu in seveda tudi za YY procentov dražja.

Po drugi strani pa seveda: če ti uspe dokazati, da je ta trenutek isorast res samo malenkost dražji od klasike ali pa da se investicija v doglednem času povrne - potem pa imaš point, ja.

d.
#19
isorast Napisal:Vem, da je kasneje spreminjat zasnovo (prezračevanje, boljša okna ipd) resnično bistveno dražje zato sem šel na varno stran in tako hišo delam že zdaj. Vedno se namreč lahko vprašam npr. zakaj sem pri avtu plačal airbage če jih pa (upam) ne bom nikoli rabil. Kje je tu računica?
Boljša primerja bi bila, če bi rekel zakaj sem kupil dizla če pa naredim 5000 km na leto. Pa pusti avte, ker to sploh ni primerljivo. Govorimo o dejstvih - za dmoka:

Okvirna cena za m2 zidu 30cm porotherm+10cm tervola:

Opeka z malto 4500
Zidanje 2500
Tervol+lepilo+mreža+zaključni sloj (roefix) 4000
Delo fasada 4000
Notranji ometi 2000

Torej skupaj 17.000 SIT/m2 - za končan zid (brez beljenja)

Zdaj pa naj še isorast da izračun za svoj zid (končan brez beljenja) in lahko narediš primerjavo. Izračunaj koliko boš porabil kurjave v enem in drugem sistemu in to je to.
#20
Blok 37cm: 21000SIT/m2
Beton: 0,125m3/m2: 2250 SIT/m2
Železo: 8,8kg/m2: 1320 SIT/m2
Delo: 2300SIT/m2

Fasada baumit: 4000SIT/m2
Ometi: 2000SIT/m2

Skupaj: 32.870 SIT/m2

V ceno so všteta vsa AB dela, ki spadajo k stenam in okenske preklade. Sistem je v osnovi zrakotesen in s tega vidika ne zahteva posebne pazljivosti (pomembno za prisilno prezračevanje). Preprečeni so vsi toplotni mostovi (vogali, špalete, plošča). Inštalacijske kanale smo naredili z navadnim rezkarjem in to s hitrostjo 0,5m/s.
Zidava gre hitro (2dni/etažo). Sušenje je hitrejše, kot pri klasiki.
Če bi se lotil samogradnje, kot sistem sicer propagirajo, bi prihranil še stroške dela.

Izolacija strehe: 39cm 8000SIT/m2 (vključena parna ovira)
Izolacija tal: 25cm 3600SIT/m2

Okna in vrata U<0,8 62.000SIT/m2

Prezračevalni sistem z rek.: 1.100.000 SIT

Odpadejo lahko vsi elemeti klasične centralne in klime. Stanovalci in zgradba dobijo 200-400m3 svežega zraka na uro. Posledično bivalno udobje mi je od vsega pravzaprav najpomembnejše. Če bi tako hišo želel narediti s klasiko bi bil ob tistih 12m2 stanovanja.

Poraba: 12kWh/m2leto t.j. 1,2l olja/m2 na leto

Pri računici, kljub vsemu pomislite na trend cen energije, na energetsko izkaznico, tržno vrednost take hiše in na nekatere morebitne subvencije.

LP vsem. Vsi imamo prav, kdo pa najbolj pa bo pokaza čas.
#21
Za enega vem,da ne bo docakal teh informacij in tudi ne pozitivne nicle.Da o kaksnem profitu ne govorimo.
Mogoce bi se vprasal rajsi zakaj 8 ali vec air -bag-ov in zakaj ni dovolj samo eden?Zakaj podraziti gradnjo za dvakrat ali skoraj trikrat,ko pa ti je jasno, da je to cista izguba denarja.Filozofirati in se oprijemati ,da ne bo energijskih virov kot sta olje ,plin in elektrika,sonce je za nas res nesmiselno.Vedno so cenovno priblizno vsi enaki,in obratno.Ze samo zbiranje meteorne vode je cisti nesmisel-financni minus.Saj imas vec stroskov in ko te primerjas s ceno vode,vidis ,da je prevelika razlika.Soncne celice,vlozek je vecji kot izkoristek.Ko pa se priblizujes pozitivni nicli jih je treba itak zamenjati,ker so dotrajane in zastarele.Razen tega,da si omogocil nakup helikopterja nisi napravil nobenega profita zase.Pozimi,si tako ali tako ogreval sanitarno vodo na elektriko ali na olje.Spomladi je se bilo premalo soncnih dni,poleti itak ne potrebujes nevem koliko vroco vodo,ti je vseeno za izkoristek(ze petnajst metrov dolga vrtna cev zadostuje za tusiranje ene osebe z lepo toplo vodo!!)jesen je pa itak cas za pospravljanje sistema.In je leto naokoli.
#22
No, zdaj imamo primerjavo.

Pa še vedno ne vem, kako si rešil izolacijo med talno ploščo in zunanjim zidom (in seveda cene).

Zanima pa me tudi način ogrevanja in hlajenja: ali je to vključeno v rekuperator in kako.

Citat:Če bi tako hišo želel narediti s klasiko bi bil ob tistih 12m2 stanovanja.
Ne vem zakaj. Bi pač na zunaj bila hiša malenkost večja. Razen če si omejen z zunanjimi merami.

Citat:Poraba: 12kWh/m2leto t.j. 1,2l olja/m2 na leto
Nisi napisal za katero klimatsko področje.
#23
Pa še ena moja napaka: 30cm poroterm +10 tervola ima k=0,22.
#24
Najprej odgovori:

Izolacija med talno ploščo in steno je ostal v energetsko bilanco vračunan toplotni most. Vendar gre za detajl, ki je požegnan s strani PH inštituta. opis detajla: isorast stena debelina 14cm je izolirana zunaj s 18cm neoporja znotraj s 5 cm. Pod tlakom je še dodatnih 25 cm izolacije. Pasovni temelj pod steno je izoliran z zunanje strani s 10cm stirodur ploščo in 10x10x14cm trikotnikom, ki poskrbi tudi za pravilen potek hidroizolacije. Torej toplota hiše se mora najprej prebit skozi 5cm neoporja gre 25cm po betonski steni do temelja, ki ima sorazmerno konstantno temperaturo 8°C. Gre torej za 5.6m2 toplotnega mostu, katerega K trenutno ne morem izračunat. Morda če imam podatke o materijalih.
naprej kasneje...
LP
#25
Če se nisem zmotil je U vrednost omenjene konstrukcije malo pod 0,5W/m2K. Pri dT=12°C in površini 5,6m2 je to konstantnih 34W izgub. Dodatni strošek v sklopu je 20m2 stirodura debeline 10cm t.j. 60.000 SIT

Rekuperator, je namenjen predvsem svežemu zraku. Potrebno dodatno energijo se bo v prostore vnašalo lokalno (lahko el. grelec) Predvideno je, da bo vpih v prostore konstano cca 18°C. Za predtemperiranje vstopnega zraka pa bo skrbel sistem <!-- w --><a class="postlink" href="http://www.sole-ewt.de">www.sole-ewt.de</a><!-- w --> S takim sistemom lahko poleti tudi deloma hladim.

Citat:Ne vem zakaj. Bi pač na zunaj bila hiša malenkost večja. Razen če si omejen z zunanjimi merami.

Pravim samo, da je pri istem gabaritu stanovanjske površine več. razlika je in s pomikanjem sten navzven se le še veča.

Podatek o porabi je za klimo s 3600° dnevi. lahko, da je malo precenjen amak prilagojenega programa žal nisem imel na voljo. Trenutno ne vem če je ga. KS na GI že naredila kaj na tem področju. Izračun toplotnih izgub na objektu pri projektni temperaturi -16°C, oblačnem in rahlo vetrovnem dnevu 2m/s je dal rezultat 2.6kW.

Zdaj pa še vprašanja.:

Nikjer ne morem zaslediti lambde porotherma. Kako je s povprečno U vrednostjo, ki zajema vse sklope, t.j. blok, malto, preklado, stebriček, rob AB plošče, AB strešni venec... Zdi se mi, da so podatki, ki jih navaja igor k deloma zavajajoči. prosim za kratko pojasnilo.

za igorja k: ali so v ceni porotherm stene tudi AB dela (razen plošče)?

Vem, da tervol izgubi svoje izolatvne lastnosti če se namoči. Pri difuzno odprti gradnji pozimi para prehaja skozi zid in se na točki rosišča, ki je praviloma v sloju izolacije utekočini. S tem pade izolativnost, točka rosišča se premakne proti notranjosti in zgodba se ponovi. Kakšen je rezultat recimo enkrat konec februarja? Ima kdo kakšne konkretne podatke? Sam sem slišal zgodbo o tem pojavu pri slabi strešni parni oviri. Prišlo je do več toplotnih mostov in TČ ni več sfolgala...

za dmoka: z Igorjem k sva naredila domačo nalogo. bi kdo naredil realen povzetek? Morda manjka še nekaj podatkov igorja k t.j. cena vsega v zvezi s centralno kurjavo in njegova poraba.

LP
#26
Citat:Podatek o porabi je za klimo s 3600° dnevi

Pri tem podatku sem se zmotil. PHVP predvideva klimo s 3500° dnevi. Stopinjske dneve za vaš kraj si lahko pogledate na tem naslovu. Kar za velik del slovenije je 3500 stopinjskih dni kar dobra ocena. <!-- w --><a class="postlink" href="http://www.arso.gov.si/podro~cja/vreme_in_podnebje/.../">www.arso.gov.si/podro~cja/vreme_in_podnebje/.../</a><!-- w --> Stopinjski_dnevi_in_trajanje_kurilne_sezone.pdf - 251 KB - 18.07.2006

Sicer pa, je debate že konec?

LP
#27
ali pa tukaj. <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.gi-zrmk.si/oddelki/bivokolje/bench/Izra">http://www.gi-zrmk.si/oddelki/bivokolje/bench/Izra</a><!-- m -->čun%
#28
Toplotni most med talno ploščo in steno ni tako nedolžen in pri pravi pasivni hiši ga naj ne bi bilo. Ne gre samo za stik in tistih 25 cm ampak za širjenje hladu po betonu navzgor, ker je beton slab izolator. Verjemi, da tu nastane precej več izgub kot samo 36W.

Torej zraven rekuperatorja vseeno potrebuješ še grelna telesa oziroma radiatorje, kar je seveda dodaten strošek. Če bi bil na tvojem mestu bi to dogrevanje poskusil rešiti že pri rekuperatorju.
Moram pa ti povedati, da mi to vpihovanje zraka v prostor ni najbolj všeč, sploh če bo ta zrak imel 18°C (mimogrede - brez dodatnih grelcev bo to pozimi praktično nemogoče). V praksi sicer zadeve ne poznam ampak si predstavljam, da pri tem nastane precejšno gibanje zraka, kar povečuje občutek hladu (potrebno je imeti višje temperature v prostoru) in seveda tudi več prahu v zraku. Zrak je res svež, vendar to še ne pomeni, da je tudi čist.

Citat:Pravim samo, da je pri istem gabaritu stanovanjske površine več.
Se popolnoma strinjam. Samo načrt hiše nastaja na osnovi notranjosti in zato nimaš nič manjše stanovanjske površine ampak večje zunanje gabarite, ki pa nikakor ne stanejo 700eur/m2. Pa še enkrat: razlika v debelini zidu je 3cm!!!
Pa da te potolazim, tvoja hiša je višja kajti za isto stropno višino potrebuješ več m2 zidu zaradi višjih tlakov (15cm*40m(recimo)=6m2*38k=220.000 SIT)

Kar se tiče AB del pri porotermu je tega tako malo (vertikalne vezi se vlivajo hkrati s ploščo), da lahko to mirne duše dodam k delu za zidanje.

Lambda za 30cm (zidano s termomalto)=0,2W/mK

Dobro, pa recimo da je k okoli 0,25 (zidano s termomalto) zaradi vseh teh AB vezi in ostalega, vendar so to male razlike, ki nimajo nekega bistvenega vpliva.

Kar se pa tiče izgube izolativnosti pa lahko filozofirama do onemoglosti. Točka rosišča je teoretično (v nekih ekstremnih pogojih) med zaključnim slojem in lepilno malto za koliko se pa spremeni k zaradi tega pa mislim, da je to premalo za kakšne resne debate. Pa pusti strehe, govoriva o zidovih, kjer se parna ovira ne more poškodovati (parna ovira je namreč opeka).

Kot sva že ugotovila, tudi ti potrebuješ neko centralno oziroma grelce v sobah. Pri sebi sem naredil talno gretje in na osnovi izkušenj mi ni žal niti tolarja, ki sem ga investiral. Recimo, da me je centralna stala toliko kot tebe rekuperator+el. radiatorji v sobah, čeprav je to težko primerjati, ker ne vem za kakšno kvadraturo je tvoj rekuperator.

Kar se pa porabe tiče, pa sem ti že dal podatek: 160.000 SIT letos (s toplo vodo). Ti bi pa porabil (po tvojih podatkih):

12kWh*200m2*20SIT=48.000 SIT elektrike+najmanj 20.000 SIT za toplo vodo torej vsaj 78.000 SIT. V praksi bo rezultat slabši.

Pravzaprav pa je porabo težko primerjati, ker je velika razlika če kuriš na 23°C, 20°C ali pa te celo cel dan ni doma in zakuriš na višjo temperaturo samo zjutraj in zvečer.

Zaključek je takšen: tvoja hiša je pri kvadraturi 200m2 dražja za najmanj 3 mio sit! To, upam, je nesporno.
Pri kurjavi prihraniš cca 80.000 SIT na leto torej se bo investicija povrnila v (še sam sem presenečen) 37 letih Confusedhock:

Strinjam pa se, da je tržna vrednost tvoje hiše višja, samo jaz sem gradil za sebe ne pa za prodajo in mi ta podatek prav nič ne tolaži.
#29
Citat:cel dan ni doma in zakuriš na višjo temperaturo samo zjutraj in zvečer.
Glede na faktorje,ki jih upostevate pri izracunih, materijale, podatkih strokovnih institucij, nikoli ne bi pricakoval taksnega stavka.Sedaj morate povecati porabo energije za ogrevanje.
#30
kdo od vaju ima boljse zivljenske pogoje?
+-37 let! cakati na pozitivno nulo?
......
1 2 3 4 5
Iskanje po temi