[Samojed]

Samojed, če boš kdaj naredil to kar omenjaš, sem interesent za en "izvod" :wink:

Velja. Vendar zna malo trajati. Če bom pa s Simaticom izvedel zadevo, bom pa preveril če jo tudi Logo zmore - ta mislim da je cenejši kot vsak regulacija, le displayi in podobna periferija so dragi.

Drugače pa - RS izhodi in podobno sranje z računalniki in blue screenom me ne zanimajo - zadeva mora biti priročna, enostavna in pregledna. Kako naj jaz zdaj dvema penzionistoma razložim kako se zadeva štela? Nikakor, vsakič ko kaj zaštrika sem na vrsti.

Če želim imeti temperaturo x, je fino da jo nastavim na termostatu. Pa fino je da vem koliko dejansko je v prostoru - če me zebe - sem bolan ali je res prehlano. Če grem za en teden od doma, je spet treba tipkat po bogih 2 tipkah na peči. Me prav zanima če bodo čez 2 leti še delale.

Dokupit se da marsikaj - a če toliko keša rukneš, pa bi moral za prikaz temperature še doplačati, hvala lepa.

[gregork]

@samojed: peč ETA ima izhod RS232 in je možno parametre spremljat/nastavljat prek računalnika, se pa strinjam da je vmesnik malce špartanski. (nisem pa tega probal v praksi)

Ta program za računalnik ni (več) zastonj. Okol 400-500 eur stane.
Zato si večina piše svoje programe za komunikacijo z rs232.

[goba]

@samojed: peč ETA ima izhod RS232 in je možno parametre spremljat/nastavljat prek računalnika, se pa strinjam da je vmesnik malce špartanski. (nisem pa tega probal v praksi)

Ta program za računalnik ni (več) zastonj. Okol 400-500 eur stane.
Zato si večina piše svoje programe za komunikacijo z rs232.

Kako pa je s protokolom komunikacije po RS232 za ETO. Če ga je možno brez komplikacij dobiti, se morda spravim napisat vmesnik.

[ANNI]

Dedalus če še nisi šel v pokoj mi prosim obrazloži zadevo ker toliko nemško ne znam, da bi popolnoma razumel test ki si ga poslal na forum. Kot vidim ima Eta zelo visoke ocene samo ne razumem zakaj se je potem Buderus tako slabo odrezal, če sta pa kotla popolnoma enaka, samo Eto delajo Avstrijci, Buderus pa Nemci?

[termal]

Res je, da so avstrijci s proizvodnjo razno raznih kotlov korak pred ostalimi.
Respa je tudi, da so se avstrijci začeli zgledovati po prvem sistemu daljinskega ogrevanja z biomaso v Želznikih.
V železnikih deluje že dolgo časa centralna kotlovnica na lesne odpadke ( ko so jo zgradili so namreč tako poimenovali lesne ostanke in odpadke) in sedaj razvijajo tam sistem daljinskega ogrevanja za celo malo mesto Železniki.
In pri tem še malo reklame za Železnike,tam imajo že trideset let zimski plavalni bazen ( 25 m) odprt tudi za naključne obiskovalce.
In tej zamisli je že pred leti sledilo zasebno podjetje Sedeljšak iz okolice Vranskega. Prvi peči za slovenske mizarje so začeli razvijati ravno v tem podjetu. Kar v nadaljevanju pomeni,da si v glavnem sami razvijali znanje in tudi znanje na področju regulacije. Morda ni toliko elektronsko popolno, predvsem pa deluje.
In pri vsem tem se maoramo vprašati kakšno regulacijo res potrebujemo.
Faktor udobja pa je pač zmanjšan za čiščenje,kateremu se pač ne da izogniti. Saj običajno na koncu iz vsakega polena ostane kupček pepela.
Predvsem bi želel povedati, da žal pri nas razvoj ni šel v smer povečane rabe lesnih odpadkov in lesnih ostankov, avstrijci pa so to razvijali z njihovo državno podporo,saj so vedeli, da je z odpadki lahko jutri velik problem.
Tako so rešili rabo teh odpadkov in tudi čiščenje gozdov.
In vse skupaj je sedaj lepo zapakirano in potrošnik kupuje........
termal

[goba]

Tako da je to to, testi gor ali dol, kar se čiščenja pepela tiče pa prosim za razlago mogoče si pa tudi jaz premislim pa raje vzamem Eto namesto Kwb. lp ANNI

Prilagam fotografijo, ki pojasnjuje, zakaj je način čiščenja peči še kako pomemben. V moji kurilnici, bi bilo čiščenje KWB ali pa Frolinga zelo nerodno, ali pa celo nemogoče. Narisal sem približno mesto in velikost vrat za čiščenje v primeru peči KWB in Froling na eni strani, ter ETE na drugi strani. Drugačen razpored elementov bi bil mogoč, vendar bolj neroden in zavzel bi več prostora.

[img]httpunichr("58")//matejunichr("46")amebisunichr("46")si/drva/ciscenjeunichr("46")jpg[/img]

L. P.: Goba

[Schumi]

Težko bi se strinjal z izjavo da je čiščenje Kwb kotla težje ali zamudnejše od Ete. Meni vzame čišćenje zares malo časa pa tudi truda, ves pribor za čiščenje je tako prilagojen posameznim delom kotla ki jih čistim da res ni nobene težave. Nevem pa zakaj nekateri tule gor tako potencirajo to čiščenje, kot da bi moral vsak dan dvakrat to početi. Dvakrat na teden max.
Res je da ima Kwb dodatna vratca pri turbolatorskih vzmeteh, a so le te na obeh traneh kotla,kar olajša postavitev cele kotlovnice. Če pa kljub temu zaradi dimenzij prostora to ni možno, kot je skiciral goba, potem pa prostor res ni prav velik, čiščenje pa je še vedno mogoče, le ob kotel se je treba skloniti.

Lp

------------

Zakaj bi metal drva skozi okno, če jih lahko v peč!

[grizl]

Pepel, ki ga je potrebno počistiti iz stranskih vrat je čist prah brez večjih delcev kot tisti, ki ponavadi ostajajo v kurišču. Običajno ga enostavno posesam z starim sesalcem in še to le enkrat na zimo, to pa ni več tak problem :wink:

[goba]

V primeru moje kotlovnice in s takim razporedom elementov kot je sedaj, bi bilo čiščenje KWB ali Froling peči bolj nerodno. Verjetno bi moral drugače razporediti postavitev kotla in zalogovnika, kar pa ne bi bilo optimalno. Vsaj pri meni, je bilo to eden od ključnih razlogov, da sem se odločil za kotel ETA.

Pri kakšnem drugačni kotlovnici, pa lahko način čiščenja peči ne igra nobene vloge.

Pa še nekaj. Če kupiš ETIN paket, dobiš 1650 l zalogovnik, kar pomeni 10 % več kot pri večini drugih (1500 l), v ETO pa gre 10 l več drv (150 l). Nekje to nima nobenega pomena. V mojem primeru, pa bo, kot vse kaže, ravno teh 10 % odločilnih, da mi tudi v hudi zimi ne bo treba dvakrat nalagati, oziroma dvakrat kuriti.

Da ne bo pomote. O Frolingu in KWB imam zelo dobro mnenje. Tudi znanca, ki sta kupila Froling, sta zadovoljna. Razlagam samo, kaj je bilo pri meni važno, ko sem se odločal in kaj sem iz izkušenj sedaj dognal. Postavitev približno takega ogrevalnega je že kar projekt. Vsak pameten dobro premisli, kaj bo kupil. Finančni zalogaj je za normalnega smrtnika velik, ogrevalni sistem pa postavljaš za najmanj 15 let. Če se zafrkneš pri nabavi avtomobila, je zadeva veliko bolj preprosta.

Vse to so malenkosti, ki so pa včasih odločilne, ko se odločaš med enakovrednimi produkti. Veliko bolj važna pa je zanesljivost delovanja, oziroma kakovost izdelka. Tu pa bomo videli ... Bog daj, da testi niso kakšna reklamna potegavščina.

Dobro kurjenje vsem skupaj: Goba

[ANNI]

Goba se strinjam, ampak meni 1650 l ali 1500 l ne pomeni nič, ker imam prenizek strop. Tako da bom dal 2x 1000 l in bom profitiral 350 l, toliko o zalogovnikih. Naprej, moj kotel bo stal ob steni tako, da imam na drugi strani 2m prostora, Kwb ima prilagojeno orodje za čiščenje tako da je čiščenje najmanjši problem v mojem primeru. Kot sem opazil se moraš pa pri Eti ravno tako skloniti. Tistih 10 l večji protor za drva je pa tako,tako, lahko jih hitro zgubiš pri nakladanju ali pa pridobiš, s tem mislim na preciznost nakladanja. Moj zaključek je tak da so štiri firme ki jih omenjamo preprosto preveč na nivoju da bi kazali s prstom na njih kot o nekih velikih pomanjkljivostih. Izbira za moje pojme je samo finančna situacija posameznika, čeprav Kwb-Eta je v mojem primeru samo 90€ razlike tako da 100 ljudi 100 čudi pa lp ANNI

[Dedalus]

Goba se strinjam, ampak meni 1650 l ali 1500 l ne pomeni nič, ker imam prenizek strop. Tako da bom dal 2x 1000 l in bom profitiral 350 l, toliko o zalogovnikih. Naprej, moj kotel bo stal ob steni tako, da imam na drugi strani 2m prostora, Kwb ima prilagojeno orodje za čiščenje tako da je čiščenje najmanjši problem v mojem primeru. Kot sem opazil se moraš pa pri Eti ravno tako skloniti. Tistih 10 l večji protor za drva je pa tako,tako, lahko jih hitro zgubiš pri nakladanju ali pa pridobiš, s tem mislim na preciznost nakladanja. Moj zaključek je tak da so štiri firme ki jih omenjamo preprosto preveč na nivoju da bi kazali s prstom na njih kot o nekih velikih pomanjkljivostih. Izbira za moje pojme je samo finančna situacija posameznika, čeprav Kwb-Eta je v mojem primeru samo 90€ razlike tako da 100 ljudi 100 čudi pa lp ANNI

Še kak se pozna pri čiščenju in še kako se pozna vsak liter nalagalnega prostora!

Ko jaz sedaj čistim peč, lepo podstavi spodaj ponev za pepel, odprem prvo srednja vratca in enostavno zrinem pepel v sredino, da ga posesa v spodnji del peči. Nato odprem vratca spodaj in z ISTIM orodjem potegnem pepel v spodnjo ponev, konec.

Kako pa je to pri KWB? Prvo moraš odpret srednja vratca, porinit pepel v sredino, da ti ga odsesa nižje (kot pri moji ETA SH), potem podstaviš ponev za pepel, odpreš spodnja vratca vzameš DRUGO orodje (polkrožna lopata) in "izšaflaš" pepel iz okrogle komore (btw, uporaba te lopate ni priporočljiva, ker lahko hitro poškoduješ šamotne dele - če si neroden). Potem ko si spucal okrogli del komore, vzameš TRETJE orodje in izčohaš pepel ob strani uplinjevalne komore v podstavljeno ponev. Čiščenje s sprednje strani je sedaj končano in se vsa vratca lahko zaprejo. Sedaj se prestaviš s ponvijo na stranski del peči in odpreš stranska vratca za čiščenje. Z ČETRTIM orodjem (metlico) nato odstaniš še tisti fini pepel, ki pade izpod turbolatorjev. Ko je to čisto, je peč čista.

Frekvenca čiščenja pa je odvisna od pogostosti kurjenja in od kvalitete drv. Čiščenje je lahko enkrat na teden do enkrat na dva tedna. Vsako stvar je treba vzdrževati in čistitit. Jaz svojo peč čistim vsaka dva tedna pa še takrat so ponavadi sami žeblji.

Najpomembnejša je obraba šamotnega dela v peči. Problem pri KWB Classicfire je ravno v obliki izgorevalne komore. Ta je zunaj oglata in znotraj okrogla. Zaradi neenakomernega segrevanja in dosti hitreje crkne kot tisti šamot v ETA SH ali Buderusu SFV. Že taka očitna razlika je ta, da ima SH kotel šamotne dele položene v peč in so dilatirani. Tako se ti šamotni deli (ki se segrejejo za 1000 stopinj) lahko prosto toplotno raztegujejo. Pri KWB pa to ne gre tako. ETA SH ima se mi zdi 8 ali 10 različnih delov izgorevalne komore (kateri se lahko menjajo individualno), pri KWB pa so le trije deli, ki pa se ponavadi menjajo vsi naenkrat. Mislim, da ne rabim razlagat katera komora je na daljši rok dražja.

Ravno zaradi obliki komore in vzdrževanja le te in načina čiščenja sem se potem odločil za ETA SH in ne za KWB Classicfire. Kar se tiče vsega drugega pa je zadeva praktično čisto ista. Jaz bi rekel, da je KWB Classicfire celo že malo zastarel model.

[Gosak]

Pozdravljeni.
Za KWB sicer ne vem, Froling pa verjetno dobiš dva dni po naročilu, se pravi kar traja prevoz iz onstran alp. ETO pa naroči danes dobiš pa jo lahko šele spomladi. Kaj sledi? Froling ima kotlov na dvorišču kot smeti in jih prodaja na balkan kamor za njih sodimo tudi mi. Nov kotel, ki je zasnovan na ETIN princip, pa prodaja na ne balkanski trg. Torej če se je neka peč izkazala kot boljša od drugih, je nanjo pač potrebno čakati. Zamenjava kotla ni preprosta stvar in tisti, ki bi ta trenutek menjali kotel, niso pri zdravem razumu. Pametno pa je že sedaj razmišljati, pa po možnosti naročiti, da robo dobiš spomladi in v miru predelaš kotlovnico.
Sam sem ETO naročil pozno spomladi, pa smo jo zagnali konec oktobra :?
Tu je nekaj dejstev. Itak pa vsak berač svojo malho hvali :wink:

[ANNI]

Vse v redu in prav samo še vedno ne razumem zakaj je Eta/Buderus Avstrijska varijanta precej boljša kot original Buderus z Nemčije vsaj po testu ki ga je poslal Dedalus? Praktično dva popolnoma enaka kotla razlika pa tako velika- po testiranjih, to me zelo bega. Preprosto nerazumljivo!!!!

[Schumi]

Še kak se pozna pri čiščenju in še kako se pozna vsak liter nalagalnega prostora!

Ko jaz sedaj čistim peč, lepo podstavi spodaj ponev za pepel, odprem prvo srednja vratca in enostavno zrinem pepel v sredino, da ga posesa v spodnji del peči. Nato odprem vratca spodaj in z ISTIM orodjem potegnem pepel v spodnjo ponev, konec.

Kako pa je to pri KWB? Prvo moraš odpret srednja vratca, porinit pepel v sredino, da ti ga odsesa nižje (kot pri moji ETA SH), potem podstaviš ponev za pepel, odpreš spodnja vratca vzameš DRUGO orodje (polkrožna lopata) in "izšaflaš" pepel iz okrogle komore (btw, uporaba te lopate ni priporočljiva, ker lahko hitro poškoduješ šamotne dele - če si neroden). Potem ko si spucal okrogli del komore, vzameš TRETJE orodje in izčohaš pepel ob strani uplinjevalne komore v podstavljeno ponev. Čiščenje s sprednje strani je sedaj končano in se vsa vratca lahko zaprejo. Sedaj se prestaviš s ponvijo na stranski del peči in odpreš stranska vratca za čiščenje. Z ČETRTIM orodjem (metlico) nato odstaniš še tisti fini pepel, ki pade izpod turbolatorjev. Ko je to čisto, je peč čista.

Frekvenca čiščenja pa je odvisna od pogostosti kurjenja in od kvalitete drv. Čiščenje je lahko enkrat na teden do enkrat na dva tedna. Vsako stvar je treba vzdrževati in čistitit. Jaz svojo peč čistim vsaka dva tedna pa še takrat so ponavadi sami žeblji.

Najpomembnejša je obraba šamotnega dela v peči. Problem pri KWB Classicfire je ravno v obliki izgorevalne komore. Ta je zunaj oglata in znotraj okrogla. Zaradi neenakomernega segrevanja in dosti hitreje crkne kot tisti šamot v ETA SH ali Buderusu SFV. Že taka očitna razlika je ta, da ima SH kotel šamotne dele položene v peč in so dilatirani. Tako se ti šamotni deli (ki se segrejejo za 1000 stopinj) lahko prosto toplotno raztegujejo. Pri KWB pa to ne gre tako. ETA SH ima se mi zdi 8 ali 10 različnih delov izgorevalne komore (kateri se lahko menjajo individualno), pri KWB pa so le trije deli, ki pa se ponavadi menjajo vsi naenkrat. Mislim, da ne rabim razlagat katera komora je na daljši rok dražja.

Ravno zaradi obliki komore in vzdrževanja le te in načina čiščenja sem se potem odločil za ETA SH in ne za KWB Classicfire. Kar se tiče vsega drugega pa je zadeva praktično čisto ista. Jaz bi rekel, da je KWB Classicfire celo že malo zastarel model.

Dedalus, takega potenciranja malenkosti pa še ne; bodimo realni:

- pri kwb-ju potrebuješ tri in ne štiri kose orodja za čiščenje, polkrožno lopatico, grebljico za pepel, krtačo; in argument da moraš med posameznim sklopom ki ga čistiš, preprijeti za drugo orodje se mi ne zdi tehten razlog za tako potenco in hvalospev :?

- tudi pri eti lahko poškoduješ šamot, če si neroden; je treba biti pazljiv ja... :?

- tako opevana okrogla šamotna komora, debelina le-te pri kwbju na mestu kamor žari glavni curek gorečih plinov je več kot 10 cm, preden je bo pobralo nekaj cm, se bojim da bo pri eti tistih nekaj cm debelo šamotno ploščo že prekuknjalo. :?

- rad bi videl to čiščenje na dva tedna, če pobiraš ponavadi ven le žeblje, potem nevem če imaš uplinjevalni kotel na polena z 93% izkoristkom, pač pa na žeblje z 93% izkoristkom, tako jih tistih 7% po dveh tednih pobiraš iz peči :?

- o zastarelosti modela pa tudi nebi delil mnenja s teboj, če sistem deluje že nekaj let, zakaj bi menjal konja ki vleče; to ni kot v avtomobilski branži, ko menjaš model na par let da je folku všeč. Morda pa se motim, kdove! :?

Na koncu bi te še vprašal, koliko delov pribora za čiščenje kotla pa dobiš v original kompletu pri Eti?

Lp

-----------

Zakaj bi metal drva skozi okno, če jih lahko v peč!

[Schumi]

Pozdravljeni.
Za KWB sicer ne vem, Froling pa verjetno dobiš dva dni po naročilu, se pravi kar traja prevoz iz onstran alp. ETO pa naroči danes dobiš pa jo lahko šele spomladi. Kaj sledi? Froling ima kotlov na dvorišču kot smeti in jih prodaja na balkan kamor za njih sodimo tudi mi. Nov kotel, ki je zasnovan na ETIN princip, pa prodaja na ne balkanski trg. Torej če se je neka peč izkazala kot boljša od drugih, je nanjo pač potrebno čakati. Zamenjava kotla ni preprosta stvar in tisti, ki bi ta trenutek menjali kotel, niso pri zdravem razumu. Pametno pa je že sedaj razmišljati, pa po možnosti naročiti, da robo dobiš spomladi in v miru predelaš kotlovnico.
Sam sem ETO naročil pozno spomladi, pa smo jo zagnali konec oktobra :?
Tu je nekaj dejstev. Itak pa vsak berač svojo malho hvali :wink:

He he, bom dal eno nagradno vprašanje:

Kdo je boljši?
a) tisti ki naredi dva koraka naprej in enega nazaj
b) tisti ki naredi en korak naprej

hock:

No pustimo retoriko... Kako proizvodnja in distribucija poteka v posamezni firmi bodisi froling eta kwb, nismo na mestu da bi sodili. Ali je pač mogoče da ena korporacija zadovoljuje potrebe trga sprotno, druga pa pač ne... Verjamem pa,da po tvoji logiki potemtakem dobimo tudi iz Nemčije drugorazredene Bmwje, Audije itd.

Lp

---------------

Zakaj bi metal drva skozi okno, če jih lahko v peč!