[remi]

Na osnovi vaše porabe iz preteklih sezon se vidi, da gre za energetsko potraten objekt.

Če 1000l kurilnega olja in 25-30 m3 bukovih drv preračunamo v kWH, je to skupaj z oljem dobrih 92000kWh.

Če je bil izkoristek starega kotla 60-70 %, ste iz tega dobili okoli 60.000kWh toplotne energije.

Če bi ogrevali z električnimi radiatorji, bi vas to prišlo okoli 6600€ (računano 0,11€ za kWh).

Ker imate toplotno črpalko, se znesek deli s faktorjem, ki bi za vaš sistem lahko bil od 3 do 3,5. Taki so faktorji, če je temperatura dvižnega voda 50°C, temperatura vira okoli 5°C.
Torej znesek 6600€/3 do3,5 = 1900-2200€ na leto je pričakovan glede na porabo prejšnjih sezon.
 
Od celoletne porabe, se največ porabi v decembru (ocena 16%) in januarju (ocena 17%).
0,17 od 60000kWh je 10200kWh, ki jih delim še s 3 do3,5 in pride 2900 -3400kWh

Javili ste, da ste v prvi polovici januarja porabili 1200kWh, torej bo za cel januar 2400kWh.
Iz tega se da sklepati, da je bil izkoristek kotla še slabši in da TČ v redu opravlja svoje delo.

Od avgusta do konca leta se porabi cca 40% celoletne porabe, to bi bilo glede na podatek, da ste porabili 7100kWh, potem za celo leto 17750 kWh ali 1950 €, kar se tudi ujema s porabo prejšnjih sezon.

Iz tega se da grobo oceniti, da toplotna črpalka in sonde niso vaš glavni problem. Vhodna temperatura sonde ni katastrofalno slaba, odlična tudi ne.

Če bi bila 10°C, bi bil faktor za deljenje okoli 4.5, torej letna poraba okoli 1500€ namesto 2000€. Koliko ste pričakovali, da vas bo prišlo ogrevanje letno?

Problem je v tem, da vso to ogromno količino proizvedene toplote RES porabite za ogrevanje in sanitarno vodo in tukaj je treba začeti iskati. Kam gre toplota? Ukrepi morajo biti predvsem v smeri zmanjšanja potrebne toplote.

Najprej je treba izločiti vpliv cirkulacije tople sanitarne vode. V statistiki poglejte, koliko ur na dan se ogreva sanitarna voda. Objavite nastavitve in statistike iz TČ, diagrame delovanja iz aplikacije ali karkoli!!!). Če boste objavili proizvajalca in tip TČ, se bo javil kdo, ki ima enako TČ in vam bo pomagal pridobiti podatke.

V prvem postu je bilo napisano, da gre za “večgospodinjsko stanovanjsko stavbo z gospodarskim poslopjem, ogrevane povprečno toplotno izolirane povrišine 165 m2.”Je res ogrevane samo 165 m2 površine ali je tu napaka?

Zakaj omenjate gospodarsko poslopje? Se drži hiše? Ga ogrevate? Ima hiša klet? Ogrevano? 

[Hanzi]

Res hude cifre iz preteklosti
1000l olja in
 30m3 drv (6 tisoč litrov olja! Po tej tabeli https://www.ogrevanje-hlajenje.net/dimen...-vrednosti

Skupaj torej 7k olja. A ot živite na Babnem polju pri kipnjenih oknih in odprtih vratih na 30C v hiši? 
Nekaj za referenco
Lokalna šola stara 120 let, velika dobrih 200m2 brez izolacije na fasadi, lesenn strop izoliran z neko potlačeno volno tolk da nekaj je) , 5k olja, pa pogosto vidim okna odprta, kipnjena....

Sosednji objekt, star 160 let, približno enako velik, fasada 5cm, strop 20cm, porabo olja ocenjujem na 3k. Oboje PVC okna.  Osrednja Slovenija.
Vi pa 7k za četrtino manjši objekt?!. A to ogrevate se zunanji bazen na 25C? 
A nas imate malo za n....a. Če nas nimate, potem ima pa vas nekdo, ali pa nam nekaj bistvenih podatkov še manjka.

[misace]

Hvala. 
Se splača ali je smiselno dograditi sistem z solarnim toplovodnim sistemom (akumulacija odvečne toplote toplih mesecev v geosondi).
Sestava zemlje je lapora.

[kuhii]

Hvala. 
Se splača ali je smiselno dograditi sistem z solarnim toplovodnim sistemom (akumulacija odvečne toplote toplih mesecev v geosondi).
Sestava zemlje je lapora.

Osebe kot Remi se zelo potrudijo z odgovorom... Nato pa OP nemore odgovorit na njegova vprasanja, da se najde vzrok potratnosti objekta. 

Razmišljanje o kakršnikoli nadgraditvi obstoječega sistema je nesmiselna po mojem mnenju. Investirali boste spet ogromno. No, pa saj denar je vaš.
Prvo sanirajte objekt, da nebo preveč toplotnih izgub. Nato se pogovarjajte o kakršnihkoli nadgradnjah.

[Fery]

Od kje ljudem toliko denarja?
Glede na khmm... rajši ne dokončam.

[bozgom]

Hvala. 
Se splača ali je smiselno dograditi sistem z solarnim toplovodnim sistemom (akumulacija odvečne toplote toplih mesecev v geosondi).
Sestava zemlje je lapora.

Kot so ti že svetovali- vsaka investicija v nadgradnjo sistema je čista neumnost dokler se ne odkrije in odpravi vzrok za enormne energetske potrebe objekta. 70 cm debele stene in 5 cm izolacije so ekvivalent tam 10-12 cm izolacije na stavbi z običajnimi stenami. Torej objekt ni povsem neizoliran, pa kljub temu porabi toliko energije.

PS sam delam v 100+ let stari stavbi s podobnimi stenami in podobno izolacijo na fasadi. V pisarni imam dva radiatorja od katerih je en stalno zaprt drugi pa s termostatsko glavo odprt nekje na polovico. Med delovnim časom skoraj nikoli ne greje. Med delovanjem se namreč sliši šumenje v ventilu pa ga skoraj nikoli ne slišim.

[csamo001]

Pri 165 m2 ogrevane površine in taki sestavi stene ni in ne more biti toliko izgub. Po mojem se je treba vprašat kaj v tej enačbi pomeni "gospodarski objekt". Pa odgovor na prvo vprašanje od remi-ja ni odgovor. Dejansko se je potrebno prepričat, če slučajo ne delujejo grelci cel čas, ne pa, ali nekdo zatrjuje, da je vse OK.

[sassapo]

Se mi zdi, da je tale zgodba malce za lase privlečena. Na takšni kvadraturi je praktično nemogoče porabit toliko toplotne energije, tri 100m sonde niso dovolj za kontinuiran odvzem cca 17kw hladilne moči...
Avtor ne razkrije ničesar, ne odgovori na nobeno vprašanje, ne prilepi nobene slike...
Namen teme je ?

[Hanzi]

Res zanimivo, jebanje uporabnikov, včasih se kaksni najdejo se po zs

[misace]

Res hvala za izčrpne odgovore. Slike prilepim. Vedel sem da je objekt slabo izoliranin daleč od idealne energetske učinkovitosti. Poleg iskanja rešitev z različnimi idejami in predlogi poskušam tud opozorit morebitne investitorje v podobne načine ogrevanja kaj je potrebno postoriti prej in da takšen način izvedbe ne bo "avtomatsko" prinesel idealnega varčevanja z stroški za ogrevanje. Kljub komotnosti ki jo prinese potegne za sabo določene zahteve.
Bom poskušal še bolj podrobno opisat objekt.
Gre za staro 1 nadstropno nepodkleteno stanovanjsko hišo. Ogreva se pritličje cca. 85 m2. Stanovanje v deloma pobitem nadstropju je ločeno in ima svoj vir ogrevanja.
TČ se nahaja "čez dvorišče" v pritličju dela gospodarskega objekta. Prostor s kotlovnico zajema še pralniico s sušilnico malo kuhinjo oz. skupni prostor, vse enako staro zidano z kamnom nepodkleteno in zidovi do 70 cm debeline. Nad kotlovnico je v nadstropju nad to kotlovnice sTČ ogrevano stanovanje z cca 80 m2. Ta del je izveden z opeko, izolacija 7cm kombi plošče, ravna plošča zračene podstrehe z 10cm stiroporja na monta stropu. Ena viga vaga torej.

[Hanzi]

Se vseeno je poraba 2x previsoka. 
Zdaj si me se bolj zmedel
V hiši ogrevas 85m2 pritličje
Nadstropje semogreva z drugim virom ogrevanja.

Čez dvorišče imaš gospodarsko poslopje (GP) z določenimi prostori. 
Kako in koliko je ogrevano pritličje (80m2)tega GP? 
Nad njim imaš še 80m2 stanovanja? 

Koliko ljudi je v vseh enotah ki jih ogrevas oziroma koliko m3 (tople)  vode mesečno porabijo.

[Fery]

Verjetno bolj vrtine grejejo kot bajto. Zdaj bi jih pa še bolj.

[misace]

Prilagam tloris in nekaj fotografij kotlovnice.
Inštalacije so vodene v izolirani kineti pod dvoriščem.
Izmerjena izguba v kineti s strani izvajalca naj bi bila minimalna (pod 0,5 stopinje celzija).

---

Še fotografije objekta.
Rumen je Hiša, ogrevano pritličje.
Bel v pritličju kotlovnica zgoraj stanovanje

[remi]

@misace,

Hiter odgovor na vaše vprašanje je, da se ne izplača. Ampak nekdo vam je očitno povedal za to možnost in ta misli, da se izplača. Boste šteli odgovore za in proti in se odločili na osnovi tega?

Ne! Pomembno je, da razumete in se potem sami odločite ali se izplača ali ne.

Kot rešitev ste navedli dve možnosti:
1.      Sončni kolektorji, ki bi preko poletja “ogrevali” sondo, da bi potem čez zimo delovala bolje.
2.      Namestiti fotovoltaiko, da bi bil račun za elektriko nižji.

S temi predlogi ste na napačni poti. Pomembno je, da znižate porabo energije in potem bo sonda avtomatsko toplejša in račun za elektriko nižji.

Sonda iz zemlje dostavlja energijo. Pridobiti jo mora iz svoje bližnje okolice in ta jo mora pridobivati iz svoje daljne okolice. Gre za ogromno kubikov materala globoko v zemlji, kjer se toplota vedno seli iz toplejšega območja v hladnejše. Predstavljajte si, kot da nek tok priteka iz vseh smeri k sondi. Če boste preko poletja z vročo vodo ogrevali sondo, se bo njena bližnja okolica segrela, ampak ta toplota bo odtekala v bližnjo okolico (vedno v smeri s toplega na hladnješe) in naprej še bolj v daljno okolico tako, da se bo temperatura izenačila s temperaturo, ki je naravna za to globino.
Ko se bo začela ogrevalna sezona, bo sonda začela prav na isti temperaturi kot če sonde ne bi ogrevali.

Bistvo je v tem, da je sonda sproti sposobna pridobiti iz okolice toliko, kolikor ogrevalni sistem potrebuje.

Če sonda tega ni sposobna, potem prekomerno ohlaja okolico in jo začne zamrzovati. Po koncu ogrevalne sezone se začne naraven proces odtaljevanja (iz okolice proti sondi). Problem se lahko pojavi, če čas, ko sonda ni v uporabi, ne zadostuje, da bi se sonda naravno regenerirala. V tem primeru bi startala v novo ogrevalno sezono z nižjo temperaturo kot v prejšnjo.
Pri vas se to še ni moglo zgoditi, ker gre za prvo ogrevalno sezono.
Ali je sonda preslabo dimenzionirana za vašo porabo, boste z gotovostjo vedeli šele na začetku naslednje ogrevalne sezone. Če jo boste startali z enako temperaturo kot ste prvo, potem dolgoročno verjetno ne bi smelo biti težav.

Pri vas je dvom v trenutno in ne dolgoročno delovanje, ker je temperatura 4,8°C in ne 10°C kot ste pričakovali. To zaenkrat še ni razlog za dvom. Željno čakamo kakšen diagram, iz katerega bi bilo razvidno, kako se spreminja temperatura od začetka cikla do konca (od trenutka, ko starta kompresor do trenutka, ko se ustavi).

Če se izkaže, da sonda ni ustrezno dimenzionirana, sta dve možnosti: da znižate porabo ali dodate sonde. Glede na to, da se vsi forumaši strinjamo, da je glavna težava vaša enormna poraba toplotne energije, začnite iskati tam.

V kaj se po mojem mnenju splača investirati in po kakšnem vrstnem redu:
1.      V iskanje vzroka za visoko porabo
2.      V optimizacijo ogrevalnega sistema
3.      V dodatno izolacijo podstrešja.
4.      V izolacijo vseh ostalih ogrevanih prostorov proti neogrevanim (npr. nadstropje nad gospodarskim psolopjem proti pritličju).
5.      V nova okna.
6.      V večje radiatorje.
 
Prvi dve alineji vas ne bosta stali nič. Zahtevata samo vaš čas in voljo. Ter naš čas, če boste dostavljali dobre podatke, iz katerih se bo dalo kaj sklepati. 

Iz fotografij se vidi, da imate lepo urejeno in pospravljeno okoli hiše in tudi v kurilnici. 
Iz tega se ne da sklepati, kako deluje sistem. Temperature se ne vidijo. Dajte monitoring enega dneva delovanja. 

Edino, kar se vidi, sta termometra nad TČ, ki oba kažeta skoraj enako. To je verjeno T sonde? 3 noter in 3 ven? Je to fotografirano medtem, ko kompresor deluje?


P.S.: @Fery, tudi mi se ne sprašujemo, od kje tebi denar za 400 konjev. Pač sposoben si in si ga zaslužil!

[misace]

Prilagam tloris in nekaj fotografij kotlovnice.
Inštalacije so vodene v izolirani kineti pod dvoriščem.
Izmerjena izguba v kineti s strani izvajalca naj bi bila minimalna (pod 0,5 stopinje celzija).