[aleks]

prevelko tumbanje te vode v hranilniku se tudi razmeroma poceni reši z termostatskim ventilom povratnega voda. torej ta ventil prepreči vračanje pretople vode nazaj, stane pa cirka 20€ kar sem se nazadnje zanimal. imenuje se (pri danfoss) FJVR [url]httpunichr("58")//ogrevanjeunichr("46")danfossunichr("46")com/xxTypex/28430_MNU17505325_SIT37unichr("46")html[/url]
EDIT: uff, letos je že 40+€ ...

[zamot1]

Kje pa ostane ta topla voda če ne more v hranilnik, je bolje da potem ustaviš črpalko.
Črpalka "koči uz brdo"

[aleks]

ne bo držalo.
prvič centrifugalni črpalki nič ni če se pretoki malo znižajo, tudi poraba ne naraste zaradi tega.
drugič ti ventili niso kar on-off, kot stikalo. voda nikjer ne stoji. odpirajo in zapirajo se dokaj zvezno, pripirajo pretok v odvisnosti razmerja med izmerjeno in nastavljeno temperaturo.
tretjič črpalka se bo itak zaustavila, ko boš dosegel željeno temperaturo sanitarne vode.

[zamot1]

Po eni strani hočeš pretok da pride do izmenjave toplote v izmenjevalcu po drugi strani ga pa bremzaš, malo čudno. Problem je intenzivno mešanje v hranilniku zaradi obtočne črpalke za ogrevanje bojlerja ker je direktno (direktni krog) povezan z hranilnikom, drugi krogi so povečini preko mešalnih ventilov kjer to mešanje ni tako intenzivno in moteče. Boljša rešitev je vsekakor zmanjšana moč črpalke - do kam, da stoji?
Brezvezna obojestranska filozofija.

[branci]

problem je ker povprečna pumpa ki se vgradi recimo grundfos 25-40 je dosti močna da sama ogreva konkretno veliko hišo, torej takšna pumpa za en bojler je konkretno predimenzionirana švohnejših pump pa skoraj ni, no danes se že dobijo ampak so pa konkretno dražje

[Tone]

prevelko tumbanje te vode v hranilniku se tudi razmeroma poceni reši z termostatskim ventilom povratnega voda. torej ta ventil prepreči vračanje pretople vode nazaj, stane pa cirka 20€ kar sem se nazadnje zanimal. imenuje se (pri danfoss) FJVR [url]httpunichr("58")//ogrevanjeunichr("46")danfossunichr("46")com/xxTypex/28430_MNU17505325_SIT37unichr("46")html[/url]
EDIT: uff, letos je že 40+€ ...

Tole je pa zanimivo, samo ima majhen pretok in za celo bajto zapirati ni ravno optimum. Po moje bi bil boljši Esbe polnilni ventil, samo ne vem če se dobi za temperature pod 50°C. No dobi se več njihovih mešalnih za razne namene, ki se jih da regulirati na poljubno temperaturo, tako da lahko ob hudi zimi malo dvigneš temperaturo. Je pa res, da danfosova radiatorska varianta samodejno idealno uravnoteži sistem.

[zamot1]

Povzetek:
1.največ težav povzročajo direktni ogrevalni krogi (ogrevanje bojlerja z direktnim krogom)
2.kjer so mešalni ventili med porabnikom in hranilnikom je mešanje vode v hranilniku minimalno
3.tudi polnjenje iz peči z ladomatom ali reguliranim tropotnim ventilom je OK.

Temperatura povratkov iz porabnikov bi morala biti približno taka kot je spodaj v hranilniku. Kako to doseči je pa stvar regulacije posameznega porabnika. Izkoristek na porabniku je najboljši pri velikem delta T? Pri mojem radiatorskem ogrevanju z mešalnim krogom je povratek po stabilizaciji (po kakšne pol ure po vklopu) okoli 40°C, predtok pa okoli 50°C v trenutnih vremenskih razmerah

Povzetek:
ne uporabljati direktnih ogrevalnih krogov če je v sistemu hranilnik

Če se kdo ne strinja, prosim proti argumente!

LP Tomaž

[Žerjavar]

Temperatura povratkov iz porabnikov bi morala biti približno taka kot je spodaj v hranilniku.

Obratno! Temperatura zalogovnika spodaj bo taka, kot je temperatura povratka. Da se razumemo, to velja za konstantno obratovanje = vsaj nekaj dni z enakim režimom kurjenja.
Težimo k temu, da bi bila temperatura zalogovnika spodaj čim nižja, se potrudimo, da bo temperatura povratka čim nižja = pretok vode skozi porabnika čim nižja.

največ težav povzročajo direktni ogrevalni krogi (ogrevanje bojlerja z direktnim krogom)

Povedano velja tudi za bojler. Tu imamo še boljšo možnost nižanja temperature povratnega voda. Bojler naj bo nekaj večji, kot je po splošni izkušnji potreben. Naj bo vertikalni, da se tudi v bojlerju voda razlojuje. Ker je izmenjava toplote protitočna, je možno povratni vod ohladiti tudi le na 25 C - pri tem bi v spodnjem delu bojlerja neuporabna (prehladna) voda, vendar bo po porabi nekaj tople vode, le ta prešla v nekaj višji položaj in se bo bolj ogrela. Če k temu dodaš regulacijo pretoka ogrevalne vode glede na temperaturo povratka, ne bo nobenih motenj pri razslojevanju zalogovnika.

tudi polnjenje iz peči z ladomatom ali reguliranim tropotnim ventilom je OK.

To povej bolj vsakdanje - predvsem, kakšne so temperature in pretoki vroče vode, ki vstopa v zalogovnik.
Morda je "ladomat" točno določen proizvod neke blagovne znamke - to me ne zanima. Iz pomena besede si ga razlagam kot avtomat za polnjenje. S tem pa še nič ne vem, kaj je avtomatsko (količina, kvaliteta, ...). Kaj dejansko dosegaš s takim avtomatskim polnjenjem (temperature, pretoki, ...)?

[majema16]

Pozdravljeni. Tudi meni je težavo oziramo pretirano mešanje vode v zalogovniku povzročalo ogrevanje bojlerja. Sam sem pred črpalko zvezal časovni rele. Le ta dobiva signal za delovanje od seltronove regulacije (teramatik) in nato vklaplja in izklaplja črpalko. V mojem primeru približno 5 sekund na on in približno 30 sec na off. S tem relejem sicer ogrevanje sv traja nekaj časa dlje, cel sistem pa zaradi tega deluje malo bolj stabilno..

Ps.: strošek mislim da je bil nekje med 20 - 30 €

LP,
Matej

[zamot1]

Matej!
Ti imaš klasičen PWM z fiksno časovno bazo in odnosom inpulz/pavza kar je čisto v redu za umiritev "viharja v zalogovniku", jaz imam pa temp. odvisen PWM, črpalka dela toliko časa da je na izhodu iz registra bojlerja temperatura višja za 5-8°C in dela super. Da ne kompliciram z elektroniko imam to narejeno z dvema naležnima in enim kapilarnim termostatom. Poceni zadeva, termostati so se valjali po predalih od prejšnjih variant in predelav kurilnice :wink:
Žerjavist;
konstantnih pogojev pri kurjenju NI
v oklepaju piše (ogrevanje bojlerja z direktnim krogom) za drugačno ogrevanje bojlerja še nisem slišal in ne videl?
ene petič bom napisal da mi povratek v peč in polnenje hranilnika regulira Seltronov ND2, tripotni ventil, črpalka po vezavi 245, peč v začetku dela na 80°C, na koncu pa na 95°C, povratek nastavljen na 65°C, z enim polnenjem viadruske mi 1000lit hranilnik napolni v dveh urah iz 50 na 90-95°C in je dovolj za en dan v danih vremenskih razmerah , brez porabnikov pa še višek ostane tako da moram na koncu vklopiti porabo.
Upam da je dosti razumljivo ker drugače ne znam :?
LP Tomaž

[Žerjavar]

v oklepaju piše (ogrevanje bojlerja z direktnim krogom) za drugačno ogrevanje bojlerja še nisem slišal in ne videl?

Tega nisem zanikal, res pa je, da nisem posebej potrdil. Kar sem napisal o ogrevanju bojlerja iz zalogovnika - naj potrdim - velja za direktni krog ogrevanja. To razumem, da zgornja (vroča) voda iz zalogovnika gre v bojler in se vrača kot hladna (hladnejša) voda v spodnji del zalogovnika. Vmes ni mešalnega ventila niti drugih odcepov ali priključkov.

ene petič bom napisal da mi povratek v peč in polnenje hranilnika regulira Seltronov ND2, tripotni ventil, črpalka po vezavi 245,

Zaradi mene lahko napišeš tudi 100 krat. Zame je to enako, kot če bi mi napisal: "Naredil sem tako, kot je rekel "Janez", dela dobro, nimam pojma, kako in zakaj tako dela". Ne trdim, da ni dobro. Verjamem, da si že iz mojih prispevkov spoznal, da sem alergičen na blagovne znamke.

[zamot1]

"To povej bolj vsakdanje"
Zgeleda da bo treba začet risat, tam ni možnega nakladanja o Janezi, Pepcah itd.
Edino Seltronove sheme so javno dostopne in so dobrodošle za orientacijo in pri načrtovanju centralnega ogrevanja, hvala in kapo dol.

Brezvezne debate.

[Jozl]

Evo mene nazaj z nekaj novimi izkušnjami.

Po predlogu tukaj sem malo dodelal mojo situacijo z litoželezno pečjo 40kW in 2000l zalogovnikom:
1. črpalko 32-40-180 sem preklopil na hitrost 3, prej je bila na 2. Zadeva se je še vedno približevala pri dolaganju kuriva do 95°C.
2. ND3 sem nastavil parameter za premik motornega pogona iz 25s na minimum 15s in s tem sem povečal hitrost odzivnosti. Sedaj mi temperatura dvižnega voda več ne zanika kot 1-2°C pri nastavljenih 60°C. Iztok iz peči je ponavadi nekje 83-87°C

Hvala za nasvete, je pomagalo.

Sem tudi probal ogrevat hišo-brunarico z cca 150m2 za ogrevat in je bil zalogovnik 2000l segret na 81-82°C in je zadostovalo za 30 ur ogrevanja. Deloma je talno in deloma radiatorsko. Predno sem ponovno zakuril, je bilo na vrhu zalogovnika 70°C in je začelo padat, spodaj pa v celoti na vseh 3 termometrih dobrih 30°C. Malo več je, ker pač laufajo radiatorji, ki imajo dvižni vod na 33-35°C, tano pa je bilo nastavljeno na načetku na max 27°C. Radiatorji so mansardo ogrevali na željenih 19°C, talno pa je doseglo samo 18°C od želejih 19°C. Tako sem sedaj povečal na talnem dvižni vod na 29°C in bom videl kako deluje.

Kar se tiče mojega razslojevanja v zalogovniki laufa v nulo, brez kakih dodatkov. Tako je pri segrevanju kot pri koriščenju toplote zalogovnika.

[Fery]

Ne, to pa ni mogoče (razslojevanje mislim). Smo porabili že 19 strani foruma, pa še vedno nismo prišli do rešitve.
Da bi bila tako enostavna, da se razslojuje kar samo od sebe, tako pa res ne gre.

[Tone]

:-) :-)