[KARMEN1]

Kdo pa je rekel, da je v Honki pri 21.stopinjah prijetno toplo?

[Taav]

@kefig: ni treba to jemati kot nek osebni napad, ker res ni. Se najverjetneje strinjaš, da je razlika, ali zidaš sam in s familijo in prijatli, ali pa na trgu kupiš finiširan proizvod?

Predvidevam, da jo imaš - Honko namreč. So ti ob podpisu pogodbe povedali, da stavba ne izpolnjuje min pogojev glede izolativnosti?
Če so ti in si se s tem strinjal, je ok - ne vidim problema. Vse bp.
Če ti niso, je pa to pač goljufija proizvajalca.
Če je v izkazu navedena nerealna vrednost toplotnih karakteristik njihovih elementov, je to zavajanje in goljufija projektanta.

Načeloma je GD obvezujoče - tako glede gabaritov, izolacije in ostalega. Edini popust je, da časovno gradnja ni omejena. Ljudje v hišah brez fasad se zavedajo, da hiša ni končana. Po drugi strani pa dvomim, da bi kdo kupil drago masivno leseno, da bi jo potem oblačil v 10 cm izolacije...

[simon99]

Ja dobro, pa kaj vam je? Pač vržeš dva polena več v peč, če že. Ta debata me spominja na to, ko se gorivo podraži za 2 centa, vsi navalijo na črpalko, da prišparajo morda 1 evro. Matematika oz. energije za ogrevanje ne more biti odločilen faktor za ali proti honki. Sicer je pa ta debata že tekla nekaj deset strani nazaj.

[Taav]

Thank you for missing my point.

Mene poraba res ne gane, zaradi mene lahko na zimo skuriš karjolo žaganja ali pa 30 m3 drv. Mi je ravno.

[janipapillon]

Razumem, da pri lesu nimaš akumulacije napram betonu.

Les ima na enoto teže skoraj trikratno toplotno akumulacijo.
Specifična toplota:
beton 0,8 kJ/kgK
opeka 0.84 kJ/kgK
les 2,4 kJ/kgst, no, smreka mislim da ima 1,38 kJ/kgK
voda 4,2 kJ/kgK
podatki za les se po virih razlikujeno zaradi različne vrednosti glede na suhost lesa (vsebnost vode, 10% vode z 4,2 kJ/kgK da lep prirastek tehnično suhemu lesu (@1,3 kJ/kgK)
vir: en stari dobri Kraut, fizikalni priročnik in MakeItFrom
Sicer pa točno tako, ja.

[janipapillon]

Rahlo kolebam, ali bi morda masivno "honko" ...

Mi bo sredi dnevne sobe ob parurnem sedenju za računalnikom v z radiatorji ogrevani "honki" pri 21stopinjah res prijetno toplo, medtem ko me v klasični zidani zebe in rabim bolj 24.

Ali je za občutek toplote v primeru honke razlog v manjši vlagi v prostorih? Nekateri pišejo, da je v brunaricah pozimi zrak (pre)suh.

V vsaki dobro projektirani, dobro izvedeni, dobro izolirani hiši ti bo v zdravem telesu @21 stC, oblečenemu v tanke dolge cune prijetno toplo. Vsaj toliko kot v naši hiški iz fi44 cm brun.
V kratkih gatah v (pre)toplem suhem zraku pa marsikdo kliče po težavah.

[janipapillon]

Thank you for missing my point.

Mene poraba res ne gane, zaradi mene lahko na zimo skuriš karjolo žaganja ali pa 30 m3 drv. Mi je ravno.

Upam, da vas bo vse manj in manj podobno razmišljalo. Mene pa onesnažen zrak gane. Toliko že, da sem s familijo začasno prebegnil iz Ljubljane. Vložek ni bil majhen 8)

[Energetik81]

Razumem, da pri lesu nimaš akumulacije napram betonu.

Les ima na enoto teže skoraj trikratno toplotno akumulacijo.
Specifična toplota:
beton 0,8 kJ/kgK
opeka 0.84 kJ/kgK
les 2,4 kJ/kgst, no, smreka mislim da ima 1,38 kJ/kgK
voda 4,2 kJ/kgK
podatki za les se po virih razlikujeno zaradi različne vrednosti glede na suhost lesa (vsebnost vode, 10% vode z 4,2 kJ/kgK da lep prirastek tehnično suhemu lesu (@1,3 kJ/kgK)
vir: en stari dobri Kraut, fizikalni priročnik in MakeItFrom
Sicer pa točno tako, ja.

Zdaj pa izračunaj še kJ/m3K. OK, predpostavimo da je to podobno, ker modularec imam cca. 700kg/m3, les (bukev) podobno, bor/smreka pod 500. Vendar so običajne brunarice do koliko debeline stene, 20cm? Modularec je 29cm, torej imamo že s tem 1/3 večjo akumulacijo, poleg tega pa opeka precej bolj prevaja toploto kot les.
Potem pa začnemo gledat medetažno AB plato. Tam se pridobi še dodatna kapaciteta na pram lesu, ker beton ima ene 5x večjo gostoto kot bor...

[janipapillon]

Komentar je na "NIMAŠ akumulacije napram betonu"

[kefig11]

odgovor od prej. moja bajta je stara že 11 let in je ob podpisu pogodbe izpolnjevala vse takratne zahteve po izolativnosti. po tleh je skoraj 25cm tervola (po projektu 10), strop 30cm+agepan (po projektu 22). suma sumarum celoten ovoj bajte ni tako slabo izoliran. sem pa letos severno steno izoliral in naredil leseno fasado, ker sem imel težave z zamakanjem vode pod spodnjo bruno. problem je bil zob zaradi izolacije kletnega dela, ki ni bil pravilno izveden, kar smo prepozno opazili. moram pa reči, da zaradi izolacije severne stene opažam rahlo višjo temperaturo v jutranjih urah. hiša se malenkost počasneje ohladi, kar je pa bilo za pričakovati. trenutno je v hiši prijetnih 20.7C (včeraj zvečer 21.2), relativna vlaga 57. čakam sonce, sicer bom zvečer za kakšno urco zakuril ali pa spekel kruh v pečici. vlaga bo do novega leta čez 50, potem bom pa verjetno priklopil vlažilec, saj ne maram, če gre pod 50. ni dobro za klavir

glede občutka toplote pa še en primer. pozimi, ko je zunaj -15 lahko spim z glavo naslonjeno na severno steno in mi bo toplo. pri zidani hiši pa tega ne morem oz. če spiš zraven zidane stene prav čutiš, kako "seva" svoj hlad.

[Taav]

Komentar je na "NIMAŠ akumulacije napram betonu"

Jo nimaš. Nisi povedal nič novega. Specifična toplota ti pove, koliko energije enota materiala sprejme, da se segreje za 1 kelvin. Če upoštevaš zraven še gostoto materiala, ugotoviš, da beton akumulira na uč še enkrat več kJ (pri enaki debelini in enaki spremembi temperature) kot les.

[janipapillon]

Seveda nisem nič novega povedal. Nova bi bila pravilnost trditve "NIMAŠ akumulacije napram betonu", če bi seveda bila pravilna. Ker je le nekaj manjša akumulacija na enoto volumna in pa bistveno večja in NE MANJŠA na maso.
Vzemi Krauta (v mojem stran 233) in z izračunom preveri kok dobr uč imaš in se ne delaj norca iz nič. Nič je neskončnokrat manj od nekaj.

In če lahko v enem dnevu prehodiš le 50km ali pestvaš 55 kilsko bejbo, 70kg pa ne dolgo, še nisi zanič, napram nekomu močnejšemu ter vzdržljivejšemu.
Les je čudovit material za gradnjo. Prav tako beton.
In hiše z majhno akumulacijo imajo svoje prednosti ter slabosti, hiše z veliko akumulacijo imajo svoje prednosti ter slabosti, hiše iz masivnega lesa sodijo nekam vmes....
Si izračunal?
Še enkrat: Kila betona pač pri enaki razhladitvi, odda bistveno manj toplote, kot kila lesa z 12% vlago, kubik betona pa nekaj več od kubika lesa.
Se motim?

[Energetik81]

Smreka: 736 kJ/m3K
Beton: 2020 kJm3K

Dobre 2x več pa res.

[janipapillon]

Še komentar na na prejšnjih straneh omenjeno južno dvojno zasteklitev. [url=httpsunichr("58")//goounichr("46")gl/photos/6v4DVF1HBDThGVRu7]Tole[/url] je južna zasteklitev v naši družinski sobi.
13m x 6,5m x 3-6m.
Glej predel nad okni. Sploh še nimam izvedene veterne zapore in zrakotesnenja nad večino oken pa:
[url=httpsunichr("58")//wwwunichr("46")wundergroundunichr("46")com/personal-weather-station/dashboard?ID=IRAKITNA2#history]Zunaj povprečna temperatura[/url] =7,3 stC =od poolnoči naprej- od včeraj zvečer mogoče 6 stC. Vetrovno.
Včeraj zvečer je bilo notri 21 stC, danes zjutraj 20,1 stc. Skozi ta okna se je [url=httpsunichr("58")//goounichr("46")gl/photos/9RVtMcWdor8JzVwD7]cela hiška[/url] segrela za 0,7. Torej več kot pol izgubljene toplote skozi 240 m2 strešnega ovoja + 17,5 x 14 x 3 m ovoja iz brun + skozi talno površino + prepih skozi še ne tesnna nadokenska mesta v 20 urah, je prišlo v prostor skozi tole zasteklitev v 7 urah. Dnevna bilanca v sončnih dneh skozi celo kurilno sezono je hudo pozitivna, kar pove tudi fizikalni izračun. Predvsem, pa je notri dost svetlo (posneto z varnostno kamero za na bicikl).
Če ne bi šel zdalje šporgeta zakurit za segret zalogovnik in kruhka spečt, bi bila zvečer temperatura verjetno stopinjo nižja kot včeraj zvečer. =Na račun solidne izolacije ter sončnega obsevanja. Od zjutraj do zdajle 350 W/m2 in en mejčkeno majčken, pa ne tako majhen 8) del tega zvalovi tudi skozi našga dvoslojca.

[janipapillon]

Smreka: 736 kJ/m3K
Beton: 2020 kJm3K

Dobre 2x več pa res.

Za manipulacijo si vzel v izračun gostoto absolutno suhega lesa smreke (430 kg/m3?) ter specifično toploto absolutno suhega lesa.
Ja, še velik hujša skrajnost bi bila, če bi vzel svež les 950 kg/m3 in podatek iz Krauta za frišen bor 2,8 kJ/kgK in mahal z rezultatom, kako ima les večjo toplotno kapaciteto na volumsko enoto od betona
Najbrž veš, da ima tistih 10% (+5, -2) relativno majhen vpliv (če je 10% malo, nekomu je lahko 200€ na 2 k€ malo, drugemu ne) na povečanje mase ter relativno velik vpliv na povečanje toplotne kapacitete.