Objave: 3458
Teme: 1
Pridružen: Feb 2010
Ocena:
9
@tekumze je prilepil link, ki kaže zanimivo sliko TČ. Zanimiv je podatek o grelnem številu zračnih TČ. Definitivno se slabše ne odrežejo on-off hermetične enote od "splitov" (na primer Dimplex njegove različice in druge hermetične enote) [url]httpunichr("58")//wwwunichr("46")waermepumpen-verbrauchsdatenbankunichr("46")de/indexunichr("46")php?button=verbrauch&lang=de[/url]. Zračne naprave, katere sem omenjal se tudi v praksi izkažejo z odličnimi grelnimi števili (v najbolj mrzlih mesecih okoli 4 v toplejših pa še znatno več).
Objave: 3458
Teme: 1
Pridružen: Feb 2010
Ocena:
9
Kaj češ, potem imajo ti (z objavljenega linka), ki objavljajo podatke, ali pokvarjene kalorimetre in jim ti kažejo preveč ali pa obvestit distributerja, da zaračunavajo premalo elektrike. :wink:.
:?: kaj ima COP veze z mesečnim ali letnim izkoristkom. Mislim, da večino tehnikov ve, da ne velike z povprečkom. :wink: Tudi mene zanima naprava z omenjenim COP (-20/35C), katera je ta?
Objave: 13287
Teme: 13
Pridružen: Jan 2008
Ocena:
-503
RobertTheGreat Napisal:hm, monoblok v 19 letih nismo niti enkrat napolnili z drugim kot z navadno vodo... niti en ni zmrznil, očitno so na švedskem stvar preštudirali 
... prc
R.
Res ne vem kaj imajo za študirat. Toplotne črpalke niso nikakršen visokotehnološki produkt in dejstvo je, da takšno napravo ki jo lahko sami izdelamo ne proizvaja nihče, ker bi bila nekonkurenčna, beri predraga. dT pod 1°C na prehodu enega medija na drugega je mogoč ob uporabi dovolj velikih izmenjevalnikov. Takšna TČ bo imela COP število boljše kot vse serijske, ampak za kakšno ceno... Vse je ekonomika in v večini razrednih naprav so enake komponente istih proizvajalcev z enakimi karikteristikami. Večinoma so razlike v krmilju in seveda v designu kateri je jasno magnet za kupce.
dobre teoretične rešitve so včasih v praksi neumne <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.klimasapo.si">http://www.klimasapo.si</a><!-- m -->
Objave: 740
Teme: 11
Pridružen: Jan 2012
Ocena:
0
Naj si bo "bajturina", še tako slabo izolirana, bi jo največkrat (velikost obstoječih radiatorjev-po stari metodi starih majstrov) lahko ogrevali zgolj z zadostno/konstantno zalogo toplote (pogoj so primerno veliki/močni radiatorji), ki bi imela temp. med 45°C in 55°C - tudi z nizkotemp. TČ.
Beton in cegel imata veliko maso - akumulacijo.
V najbolj hladnih dneh/urah bi bila temp. prostora (v praksi) verjetno nekaj nižja, ampak... je uporabnik "takega" objekta, že navajen nihanja temp. (npr. enkrat polna peč drv-vroče, nato peč ugasne-hladno itd.).
Energetsko potratni in neizolirani objekti potrebujejo višje temp. zgolj (poleg energ.zahtev) zaradi nastajanje plesni - sušenja površinske vlage na stenah, oknih - kondenzacija.
Ko hišo izoliraš nastane drug problem oz ostane - kondenzacija in odvajanje vlage, ki je bila prej rešena z slabim tenjenjem stavbnega pohištva, ovoja stavbe.
Objave: 13287
Teme: 13
Pridružen: Jan 2008
Ocena:
-503
V praksi tudi do 7, pri direktnem uparjanju v dobro prevodno zemljino. Fizikalno bi lahko bil višji ob idealnih pogojih blizu 10. Sicer pa tisto kar šteje je letno grelno število, ki je pri zrak voda najslabše pri direktnem uparjanju v zemljino najboljše.
dobre teoretične rešitve so včasih v praksi neumne <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.klimasapo.si">http://www.klimasapo.si</a><!-- m -->