[nick101]

Glede na to, da potrebujem približno 17 MWh/leto pa je bila odločitev pravilna in za približno polovico cenejša od kurjenja na drva(mišljeni letni stroški lesa napram porabljeni elektriki).

No, to ob SCOP-u, kot si ga navedel, niti slučajno ne drži.

Tudi ob stari peči z zelo slabim izkoristkom in ceni 60 EUR za meter drv, te stane kWh v najslabšem primeru 4 cente. Če kupiš še kakšne smrekove krajnike za mešanje med bukovino, pa lahko ta cena še krepko pade.

Ne pozabi na delovne ure (24/7) kurjača...

Razen če obstaja kakšna do-it-yourself naprava, ki vsako uro vrže 2 poleni v kotel (potem ko je enkrat segret na delovno temperaturo).

[csamo001]

Glej, to smo pred leti že predebatirali do nezavesti.

Jasno, peč na drva ne nudi komoditete TČ. In seveda posledično ni za vsakogar. Ampak tukaj je govora koliko te stane kWh toplote iz enega in drugega vira. Računica pove svoje.

[DELPHI]

Kot sem omenil: različne potrebe, različne hiše,zelo različni rezultati
Če bi imel varčno hišo bi bil izkoristek TČ zagotovo fantastičen. Moj primer pa ima za sabo veliko hišo iz socialističnih časov(takrat smo gradili tako )in velike potrebe po energiji. Za lažjo kalkulacijo ogrevanje dobrih 360 m2 in letošnjih 3045 kWh potrošene električne energije kar pomeni za letošnjo sezono 8,45 kWh/m2 ogrevalne površine. Mislim, da to ni preveč strašen podatek.

Čisto iz firbca: s kakšnim razponom dvižnega voda operiraš in na koliko greješ SV?

[yan1234]

V tem primeru bi sam izkopal par metrov globoko ponikovalnico deževnice, locirano med geosonde. Vanjo napeljal še vodo iz kakšnega dovoza itd...

Res ima pozimi meteorna voda nizko temp. vendar bi globino 100m dosegla po parih letih, če sploh, ker je dokaj neprepusten material. Tačas bi se ogrela, poleti je pa tako ali tako toplejša.

Aha, berem da celo imaš podtalnico....

[JUS]

Kot sem omenil: različne potrebe, različne hiše,zelo različni rezultati
Če bi imel varčno hišo bi bil izkoristek TČ zagotovo fantastičen. Moj primer pa ima za sabo veliko hišo iz socialističnih časov(takrat smo gradili tako )in velike potrebe po energiji. Za lažjo kalkulacijo ogrevanje dobrih 360 m2 in letošnjih 3045 kWh potrošene električne energije kar pomeni za letošnjo sezono 8,45 kWh/m2 ogrevalne površine. Mislim, da to ni preveč strašen podatek.

Čisto iz firbca: s kakšnim razponom dvižnega voda operiraš in na koliko greješ SV?

TČ se ustavi ko na spodnjem delu zalogovnika zazna 38 stopinj. SV se ne ogreva s TČ

[JUS]

V tem primeru bi sam izkopal par metrov globoko ponikovalnico deževnice, locirano med geosonde. Vanjo napeljal še vodo iz kakšnega dovoza itd...

Res ima pozimi meteorna voda nizko temp. vendar bi globino 100m dosegla po parih letih, če sploh, ker je dokaj neprepusten material. Tačas bi se ogrela, poleti je pa tako ali tako toplejša.

Aha, berem da celo imaš podtalnico....

Vrtina je bila suha kot poper, torej tudi dodatni ukrepi ne bodo delovali. Nekaj malega vlage je bilo samo na 60 m. Vsa vrtina je ilovica-neprepustno za vodo.

[yan1234]

Zase vem, da bi na manjšem modelu stestiral prepustnost. Izmeril površino, količino vode in čas ko ilovica vpije vodo. Nekaj jo gotovo. Vemo pa, da že malo povečanje vlage precej poveča toplotno prevodnost.

[Energetik81]

SV se ne ogreva s TČ

Kakšen pa je razlog za to? Potem je SCOP še toliko bolj čuden, ker SV bi ga še bolj zbila.

[scuba123]

Ko smo mi polagali kolektorje sem jaz tudi hotel takoj v jarke dati drenažne cevi od strehe pa mi je izvajalec to odsvetoval, ne spomnim se pa točno zakaj.
Ob prilika ga moram povprašat ker odvonjavanja še nisem naredil in me mal mika to narediti ...

[yan1234]

Zato ker ima snežnica malo nad 0 stopinj, kolektor pa recimo 5.
V primeru globine nad 100m in slabe prepustnosti pa mislim da to ne igra vloge, lahko da bi poletni nalivi dosegli dno vrtine šele pozimi.

[scuba123]

Potem bo pa to, poleti ko pa rabiš samo za SV pa je zemlja itak topla.

[JUS]

Zase vem, da bi na manjšem modelu stestiral prepustnost. Izmeril površino, količino vode in čas ko ilovica vpije vodo. Nekaj jo gotovo. Vemo pa, da že malo povečanje vlage precej poveča toplotno prevodnost.

Kot sem omenil, da je nekaj vlage oziroma vode na 60 metrih, kjer je tudi struktura tal droben pesek cca 3 mm, bi to moralo zadoščati za enak preskus kot ga omenjaš, vendar je tudi naprej dol bilo popolnoma suho. Ilovice je neprepustna, žal. :-(

[Fantocci]

Ko smo mi polagali kolektorje sem jaz tudi hotel takoj v jarke dati drenažne cevi od strehe pa mi je izvajalec to odsvetoval, ne spomnim se pa točno zakaj.
Ob prilika ga moram povprašat ker odvonjavanja še nisem naredil in me mal mika to narediti ...

Lahko bi izvedel tako, da bi meteorne vode usmerjal (jašek z enim vstopom in dvema izstopoma, enega vedno zapreš s čepom). Ko je meteorna bolj hladna od kolektorja, jo odvajaš v meteorno kanalizacijo, ko pa je toplejša, pa v ponikovalnico nad kolektor.
Za ponikovalnico lahko uporabiš kar v filc ovito drenažno cev, ki jo razpelješ po terenu. Morda bi tudi vegetacija nad kolektorjem bolj uspevala, kar zna včasih biti problem zaradi njega.

Seveda bi bilo treba preračunat stroške, ampak načeloma bi to delal med polaganjem kolektorja.

[bk9105]

Seveda bi bilo potrebno izračunati tudi stroške tega preklapljanja, podobno kot pri zlaganju drv v peč...

[sassapo]

Res nima smisla izumljat tople vode in si delat dodatne stroške za praktično ničelni rezultat. Dovolj velika površina je edino kar daje pozitiven rezultat glede na vložek