Zanima me, kako najbolje urediti hlajenje v hiši, ki jo prenavljamo; skušamo najti nek dober kompromis med ceno in udobjem.
Hiša bo imela 210 m² uporabnih površin, od tega 130 v pritličju in 80 v mansardi, vgradili bomo prezračevanje z vračanjem vlage, ogrevanje pa talno s TČ slanica-voda, okna bodo trojno zastekljena in senčena z roletami. Če je verjeti elaboratu gradbene fizike, bo hiša imela okoli 30 kWh/m² a toplotnih izgub.
Prečesal sem ta forum in prebral stare prispevke. Vidim tri možnosti med katerimi pa se kar ne znamo odločiti. Vesel bom vaših nasvetov, posebej takih, ki izhajajo iz lastnih izkušenj pri uporabi tovrstnih sistemov.
Stenska klimatska naprava
Verjetno najbolj preprosta rešitev:
- Domnevam, da bi zaradi arhitekture hiše potrebovali vsaj notranji enoti, morda celo 3: v pritličju sta dnevni prostor in spalnica diagonalno narazen in če postavimo notranjo enoto v enega izmed njiju, se bojim da bo en podhlajen, drugi pa pretopel. Postavljanje na hodnike pa je odsvetovano.
- Mene osebno klima ne moti, žena in ostali člani družine pa nanjo niso najbolj navdušeni zaradi lokalnega efekta in pogostih poletnih obolenj, ki ji prinaša.
- Morda bi lahko lokalni efekt hlajenja porazdelilo centralno prezračevanje?
Kanalska klima
Ta sistem mi je izvajalec strojnih inštalacij sicer odsvetoval, saj naj ne bi bil dovolj zmogljiv, sploh v primerjavi s stensko izvedbo klime. Verjetno pa tudi pomeni, da je treba razvod cevi za prezračevanje dodatno izolirati, najverjetneje tudi povečati; v eni izmed tem na forumu sem prebral, da je minimalni premer cevi kanalske klime vsaj 12.5 cm. Je pa ideja enakomernega hlajenja izredno privlačna.
Talno hlajenje
Ker bo TČ delovala preko zemeljskega kolektorja, je opcija, da hišo hladimo s pomočjo pasivnega talnega hlajenja tj. hlajenja, kjer v poletnih dneh s pomočjo napejave za talno ogrevanje preprečuješ, da se hiša pregreje. Ideja se zdi zanimiva zaradi občutka "kletnega hlada", ki naj bi bil dosegljiv s tovrstnim hlajenjem. Vendar sem po branju sicer starejših prispevkov na tej strani, malce zadržan.
- Investicija podraža TČ (po predračunu za skoraj 1000 EUR), a se izognemo škatli na zunanji strani.
- Potrebno je rešiti problem razvlaževanja zraka:
--- Nekateri uporabljajo namenske razvlažilce: dodatne električne naprave, ki oddajajo zvok in toploto ter v kolikor odvod vode ni sistemsko urejen, nas čaka ročno praznjenje ajmrov nabrane vode.
--- Nekateri za ta namen uporabljajo konvektorje. Slednje pa tudi za sabo potegne en kup novih inštalacij in verjetno prav toliko konvektorjev, kot bi imel notranjih enot stenske klime.
A sem kakšno alternativo spustil? Odločitev res ni enostavna. Hvala vsem, ki ste to prebrali. Stokrat bohlonaj, če še kakšno mnenje pristavite.
Hiša bo imela 210 m² uporabnih površin, od tega 130 v pritličju in 80 v mansardi, vgradili bomo prezračevanje z vračanjem vlage, ogrevanje pa talno s TČ slanica-voda, okna bodo trojno zastekljena in senčena z roletami. Če je verjeti elaboratu gradbene fizike, bo hiša imela okoli 30 kWh/m² a toplotnih izgub.
Prečesal sem ta forum in prebral stare prispevke. Vidim tri možnosti med katerimi pa se kar ne znamo odločiti. Vesel bom vaših nasvetov, posebej takih, ki izhajajo iz lastnih izkušenj pri uporabi tovrstnih sistemov.
Stenska klimatska naprava
Verjetno najbolj preprosta rešitev:
- Domnevam, da bi zaradi arhitekture hiše potrebovali vsaj notranji enoti, morda celo 3: v pritličju sta dnevni prostor in spalnica diagonalno narazen in če postavimo notranjo enoto v enega izmed njiju, se bojim da bo en podhlajen, drugi pa pretopel. Postavljanje na hodnike pa je odsvetovano.
- Mene osebno klima ne moti, žena in ostali člani družine pa nanjo niso najbolj navdušeni zaradi lokalnega efekta in pogostih poletnih obolenj, ki ji prinaša.
- Morda bi lahko lokalni efekt hlajenja porazdelilo centralno prezračevanje?
Kanalska klima
Ta sistem mi je izvajalec strojnih inštalacij sicer odsvetoval, saj naj ne bi bil dovolj zmogljiv, sploh v primerjavi s stensko izvedbo klime. Verjetno pa tudi pomeni, da je treba razvod cevi za prezračevanje dodatno izolirati, najverjetneje tudi povečati; v eni izmed tem na forumu sem prebral, da je minimalni premer cevi kanalske klime vsaj 12.5 cm. Je pa ideja enakomernega hlajenja izredno privlačna.
Talno hlajenje
Ker bo TČ delovala preko zemeljskega kolektorja, je opcija, da hišo hladimo s pomočjo pasivnega talnega hlajenja tj. hlajenja, kjer v poletnih dneh s pomočjo napejave za talno ogrevanje preprečuješ, da se hiša pregreje. Ideja se zdi zanimiva zaradi občutka "kletnega hlada", ki naj bi bil dosegljiv s tovrstnim hlajenjem. Vendar sem po branju sicer starejših prispevkov na tej strani, malce zadržan.
- Investicija podraža TČ (po predračunu za skoraj 1000 EUR), a se izognemo škatli na zunanji strani.
- Potrebno je rešiti problem razvlaževanja zraka:
--- Nekateri uporabljajo namenske razvlažilce: dodatne električne naprave, ki oddajajo zvok in toploto ter v kolikor odvod vode ni sistemsko urejen, nas čaka ročno praznjenje ajmrov nabrane vode.
--- Nekateri za ta namen uporabljajo konvektorje. Slednje pa tudi za sabo potegne en kup novih inštalacij in verjetno prav toliko konvektorjev, kot bi imel notranjih enot stenske klime.
A sem kakšno alternativo spustil? Odločitev res ni enostavna. Hvala vsem, ki ste to prebrali. Stokrat bohlonaj, če še kakšno mnenje pristavite.
