[casar]

Zato ker ima attack premalo pameti da bi hladil peč. Sonpa ze resitve na forumu, pa se tega se nisem lotil, niti ne vem ce se bom.

Bi moral obtočno črpalko pa najbolje tudi mešalni ventil pred njo vezati na kakšno drugo bolj sposobno regulacijo. Attacku pa prepustiti, da dela zgolj ostale stvari s samo pečjo.

Mislim da je kar crpalka tista ki preprecuje crpanje vode iz peči, in jo posledicno raje potegne iz zalogovnika (pa se nepovratni ventil)

Obtočna črpalka, ki ne deluje, bi naj bila kot cev, mogoče sicer tanjša cev, torej prosto prehodna v obe smeri. Obstajajo postavitve, kjer je po istem krogu včasih potrebno črpanje vode v eno smer, včasih pa v drugo smer in tam je ena najenostavnejših rešitev, da dve obtočni črpalki postaviš kar eno poleg druge, obrnjeni skupaj, potem pa regulacija po potrebi vklopi eno ali drugo, vklop katerekeoli med njima pa hkrati odpre še nek ventil, ki drugače preprečuje neželeno kroženje vode, ko sta obe črpalki ugasnjeni. Tisto, kar pri tebi preprečuje kroženje vode skozi peč, bi moral biti nepovratni ventil.

Bom že tretjič napisal: za pridobitev subvencije za ogrevne sisteme je predpis 60L/kW peči. Mislim, da je formula kristalno čista, samo komu še ni jasno, kaj pomeni kW (definicija je jasno napisana v vseh elektro priročnikih.

To je pač nek administrativni predpis, ki s tehnologijo delovanja nima nobene neposredne zveze. Zakaj so avtorji predpisa izbrali prav takšno formulacijo, ne vem. Vseeno pa ima ta predpis tudi v praksi pozitivne učinke in je boljše, da imamo to, kot da se zalogovnika sploh ne bi zahtevalo ali bi pa lahko bil poljubno majhen. Bi se pa zadevo dalo narediti tudi boljše.

Casar, pa me razsvetli, od česa pa je po tvoje odvisen izračun in velikost zalogovnika? Pa pustiva ob strani toplotne izgube sistema in načine segrevanja.

Pri zalogovniku, ki ga imamo zaradi peči na drva, je pomembno, da je tudi v najbolj neugodnih, a še vedno smiselnih razmerah, sposoben sprejeti toploto, ki jo proizvede prižgana peč brez dodatnega nalaganja. Za smiselne razmere lahko označimo situacijo, ko toplotno energijo potrebujemo in je v sistemu (zalogovniku) v ustrezni obliki ni na voljo. Ker če bo nekdo šel prižgat peč ob polnem zalogovniku, ko ni nobene porabe, je to pač neumnost, proti kateri se s tehnologijo ne da boriti. Najbolj neugodne razmere so pa, ko je peč polno naložena z idealnim predpisanim gorivom, gorenje in prenos toplote na ogrevalno vodo potekata za dano peč optimalno, potrebe po energiji so zelo majhne (sicer večje od 0, a v limiti gredo proti 0), temperatura v celem zalogovniku pa ravno toliko, da je nižja od temperature, ki jo potrebujemo za ogrevanje česarkoli pač že (v limiti gre proti točno tisti temperaturi).

Energija, ki pri tem nastane, je odvisna od kurilne vrednosti najboljših drv (kar je konstanta), od izkoristka gorenja, izkoristka prenosa toplote na ogrevalno vodo (kjer razlike niso ravno blazno velike), predvsem pa od količine drv, ki gredo v peč, torej od velikosti nakladalnega prostora, kjer so razlike med posameznimi pečmi ogromne, saj ponekod gredo noter tri polena, drugje pa četrt kubika. Na drugi strani to energijo pretvorimo v segrevanje ogrevalne vode, ki jo lahko segrejemo od prej omenjene temperature do recimo nekje 93 °C, saj se pri 95 °C tipično že sprožajo razni varovalni mehanizmi. Glede na temperaturno razliko in specifično toploto vode (ki je konstanta, recimo) pač dobimo količino vode, ki jo potrebujemo, in to predstavlja tudi najmanjšo velikost zalogovnika. Glavna faktorja za določitev velikosti zalogovnika sta torej velikost nakladalnega prostora in temperatura ogrevalne vode, ki jo potrebujemo za ogrevanje. Moč peči s tem nima nobene veze.

Na velikost HT vpliva več dejavnikov. Med pomembnejše sodijo lastnosti kotla h kateremu prigrajujemo HT in lastnosti stavbe/stanovanja, ki ga ogrevamo. Predvsem pomembni so naslednji dejavniki:
• razmerje med nazivno močjo kotla in najmanjšo močjo kotla ko le ta še lahko obratuje s popolnim izgorevanjem (ali gre za kotel, ki deluje le pri nazivni moči ali pa zmore znižati zmogljivost, npr. med 50% - 100% nazivne moči)
• razmerje med nazivno močjo kotla in izračunano potrebno močjo kotla za pokrivanje toplotnih izgub stavbe/stanovanja, ki ga ogrevamo (ali je vgrajeni kotel poddimenzioniran ali predimenzioniran in za koliko);
• ter velikost nalagalnega prostora za kurivo (koliko energije damo v kotel z enkratnim nalaganjem lesa?).

Saj to drži, le upoštevati je potrebno, da potrebna moč kotla v neugodnih razmerah v limiti gre proti 0 in da takrat, ko gre proti 0, tudi vpliv razmerja med nazivno močjo in najmanjšo močjo kotla gre proti 0. Pa smo spet pri velikosti nalagalnega prostora.

DIMENZIONIRANJE HT PO EN 303-5 STANDARDU

Evropski standard EN 303-5 določa velikost HT z upoštevanjem nazivne moči kotla, najnižje delne moči kotla, toplotnih izgub stavbe, in časom pregorevanja kuriva. Formula za preračun velikosti HT je naslednja:

Vht = 15 × tg × Qmax × (1-0.3 × Qh/Qmin)

Pri čemer je Vht volumen hranilnika toplote v litrih
tg čas gorenja enega polnjenja peči pri nazivni moči (odvisno od kuriva)
Qmax nazivna moč kotla v kW
Qmin najmanjša delna moč kotla v kW
Qh toplotne izgube stavbe/stanovanja v kW

Standard gor ali dol, ampak tej formuli se že iz aviona vidi, da ni pravilna. Na levi strani bi naj imeli volumen, na desni pa, če to izračunamo, dobimo energijo. Volumen pač ni in nikoli ne more biti enak energiji.

Sicer pa vseeno poglejmo malce podrobneje še desni del formule. Qh je lahko tudi 0 (no, če smo pikolovski, v limiti gre proti 0). In ko je 0, potem celi oni najbolj desni faktor (vse, kar je v oklepaju) odpade. Če tukaj za čas gorenja tg vstavimo, da je to tg = Tg / Qmax, kjer je Tg količina toplotne energije, proizvedene z enim polnjenjem peči, se moč Qmax pokrajša in, kot vidiš, tudi tole ni več odvisno od moči peči. ;-)

Ni mi jasno, zakaj se tile kW neprestano ponavljajo, morda pa je vendarle kakšna povezava z močjo. :lol:

Tudi meni ni jasno, zakaj se te moči neprestano pojavljajo. :-(

Aleš