Biološke odpadke lahko zaviješ tudi v časopisni papir, če ga imate. (Povoščen) reklamni papir je malo manj primeren.
Smo na vasi in imamo praktično vsi kompostnik. Tisti, ki imamo samo kup ali pa kup, ograjen s koli in deskami, nimamo problemov s smradom. Tistim, ki odlagajo v plastične kompostnike (ne kante za bio odpadke, ampak prav kompostnike) pa smrdi. Mislim, da je tam premalo zraka in odpadki bolj gnijejo kot pa se razkrajajo. Ven teče rjava "voda", ki smrdi kot gnojnica, česar pri "navadnem" kompostniku ni. Plastika je tudi precej nehvaležna, kadar je potrebno premetati kup zaradi zračenja, sploh če se zaboj odpira samo od zgoraj.
Obstajajo kompostna stranišča. Iztrebki in urin se zbirajo v posodi (vedro). Po vsakem obisku wcja se v posodo doda plast žaganja in se jo pokrije. Ko je polna, se sprazni na kompostni kup. Žaganje vsebuje ogljik, kar preprečuje smrad. Nekaj podobnega, sem zelo na hitro brala z mulotom v naročju, zato poguglajte sami. Mogoče bi bila zadeva uporabna tudi na kompostniku, sploh za tiste, ki odlagajo tudi svež gnoj.
Če kosiš brez koša in pustiš odkos na travi, ni potrebe po gnojenju le-te. Hranilne snovi, ki jih z odkosom sicer odneseš z zelenice, takoj vrneš zemlji. Trave ne smeš puščati nepobrane zgodaj spomladi in pozno jeseni, takrat ko je zelenica bolj mokra, ker začne še rastoča trava pod odkosom gniti. Takrat gre na kompost ali pa za zastirko.
Iz listja lahko narediš listavko - pograbiš na kup, dodaš še prah za kompostiranje, pokriješ s kartonom, senom, da ne raznaša veter in imaš spomladi dober preperel listni kompost. Nekatere vrste listja vsebujejo veliko tanina (npr. oreh), zaradi česar takšnega komposta ne moreš porabiti za gnojenje določenih rastlin, lahko pa ga zmešaš s preostalim kompostom ali pa uporabiš za rože. Lahko potreseš tudi pod drevesi in jim s tem del hranilnih snovi vrneš. Če gre za sadno drevje in pobiraš plodove, potem še vedno obstaja nek manko hrane, ki jo moraš nadomestiti z gnojenjem. Z NPK in ostalimi specialnimi gnojili (npr. kalcij za foliarno gnojenje jablan) je težko pravilno gnojiti. Zelo hitro pride do pregnojenja in pomanjkanja določene mineralne ali rudninske snovi, kar povzroči večje težave, kot manjša podhranjenost rastlin. Poleg tega, da je ta gnojila potrebno kupiti, obstajajo tudi raziskave, da so okoljsko gledano slabša od komposta. Sploh če se doda še kakšno pest več, kot je priporočena količina (da bo baje bolje raslo - ne bo, prišlo bo do zasičenosti določenih snovi v prsti, zaradi česar rastline ne morejo več črpati hrane iz zemlje, do ožiga korenin), kar se potem spira v podtalnico. Za pravilno gnojenje bi moral vsak najprej dati zemljo v analizo in dognojevati glede na rezultate le-te. Vsak vrtnar se mora sam odločiti, kaj bo uporabljal. Meni se zdi lažje, da vračaš hranila prsti tako, da ne odnašaš odkosa in dognojuješ z listavko.
Na vrtu lahko travo in listje vedno porabiš. Pri nas tega vedno manjka, sploh si ne predstavljam, da bi imeli preveč.
Polže imamo na zelenjavnem vrtu, "mrtva" hrana jim ne diši. Pridejo pa leta, ko je te golazni polno, in takrat lahko najdeš kakšnega majčkanega črnega polža brez hišice tudi na kompostu. Saj smo ga z odpadki verjetno sami prinesli tja. Na srečo so ta leta bolj redka in se kar hitro polžja populacija ponovno uravnovesi.
Če ne želiš zatirati polžev s strupi, lahko nastaviš vabe s pivom. V manjšo posodo naliješ pivo in jo zakoplješ v zemljo, tako da je rob le-te poravnan z nivojem zemlje. Ko pridejo polži na pijanico, zlezejo notri in se utopijo.
Najbolje je, da jim fizično preprečiš dostop do rastlin z grobimi zastirkami (ala ostri kamenčki), preko katerih se zelo težko plazijo in jih zato odvrača.
Ko je (spomladi, potem rastline že toliko zrastejo, da preživijo tudi (manjše) objedanje) polžev največ, jih zgodaj zjutraj lahko pobereš. Radi se skrivajo pod kakšnimi večjimi listi, posodami, tam, kjer je bolj vlažno. Če ti to ne diši, si sposodi race ali pa goske. Če ne dobiš, so tudi kokoši boljše kot nič. Če nočeš pometati kakcev, moraš ograditi vrt. Pomaga, če ne preganjaš ptičev. Pri nas so spomladi najbolj "koristne, lačne" pastirice na zelenjavnem vrtu in škorci na travi.
Nekaterih rastlin polži ne marajo, ker jim smrdijo, in če jih posadiš mešano med rastline, ki bi jih rad obvaroval pred njimi, v letih, ko je polžja populacija normalno velika, povsem zadostuje za varstvo rastlin.