26.11.2015 ob 11:41
Zanima me, kakšna izvedba bo najboljša za izloacijo in čim bolj zanesljivo parno zaporo med bivalnim prostorom v 1. nadstropju in podstrešjem v stari stanovanjski hiši, ki je v fazi postopne adaptacije. Vprašanje postavljam na podlagi že odprte debate <!-- l --><a class="postlink-local" href="http://www.podsvojostreho.net/forum/viewtopic.php?f=35&t=63680&start=22">viewtopic.php?f=35&t=63680&start=22</a><!-- l --> ki poteka okoli izolacije med špirovci.
Ker smo trenutno v fazi menjave kritine celotnega ostrešja in adaptacije ostrešja, bomo v fazi preden se bodo nabile 20mm deske na špirovce, položili izolacijo na poševnini nad bivalnim prostorom. Ta poševnina je sicer kratka, manj kot 1m, pa vseeno, najlepše in najlažje bo položiti takrat, ko bo vse odprto. Nad 20mm deskami bo seveda zračni kanal višine 5cm, torej bo streha prezračevana (ali kako se že temu reče). Strop bivalnega prostora pod podstrešjem bom izoliral kasneje, ko bodo dela na ostrešju gotova, saj je ta strop v bistvu pohodna površina (tla) podstrešja.
Hiša je stara in prostori pod podstrešjem imajo lesen strop in poševnino. Strop so v bistvu deske nabite na lesene stropnike (stropniki so klešče pritrjene na špirovce), poševnina so tudi deske pribite na špirovce. Na deske je pribita šturja po domače, nekakšno bičevje, na katero je ometano z apnenim ometom. Ta apneni omet je bil preventivno že saniran s fasadnim lepilom in fasadno mrežico, zaključni sloj je Kemaglet G, da ne bi prihajalo do razpok, čeprav neverjetno, razpok še ni bilo. Izolacije nad tem lesenim stropom sploh ni bilo, prav tako ni izolacije nad poševnino, streha je stara, letve direktno na špirovce in gor opečna kritina. Lahko si mislite, kakšne izgube pozimi so skozi omet in deske.
Ker nameravam celotno hišo izolirati do konca, bo seveda potrebno to urediti tudi na podstrešju. Problem, ki me grize je ta, kako čim bolj kvalitetno narediti parno zaporo in kje. Do sedaj izolacije ni bilo, zato parna zapora ni bila potrebna. Parno zaporo lahko položim tik pod izolacijo, torej s strani podstrešja, direkno na deske, ki s strop bivalnega prostora, izoliral se bo prostor med stropniki, na poševnem delu pa prostor med špirovci, kjer so dno prav tako deske s spodnje strani ometane z apnenim ometom.
Izvedba PZ s spodnje strani bi bila sicer bolj kvalitetna, ampak je problem, ker bi preko parne zapore moral dati novo oblogo, ki je lahko opaž ali gips plošče. V vsakem primeru se izgublja na višini vsaj nekaj cm. To izgubo višine lahko dodatno izkoristim za dodatno izolacijo teh nekaj cm. Izguba višine nekako ni zaželjena, prav tako so stropi, poševnina in stene bili ne dolgo nazaj prenovljeni. Iz naštetih razlogov bi PZ raje izvedel na zgornji strani desk na podstrešju, čez PZ pa potem položil izolacijo.
Izvedba PZ na podstrešju mi je jasna. PZ se polaga med stropnike in zaviha navzgor po stropniku za nekaj cm, po možnosti se tudi lepi ali kako drugače pritrdi. Nekje sem videl tudi predlog izvedbe, da gre PZ tudi preko stropnikov, ampak jo drugi odsvetujejo. Kakšen način je po vašem mnenju boljši in zakaj?
Enako kot med stropniki se polaga poševnina med špirovci, najprej PZ med špirovci, zavihana navzgor na špirovce in pritrjena, potem se položi izolacija.
Taka izvedba mi je nekako logična, PZ ščiti izolacijo, da bi vlaga prišla vanjo, vendar vlaga iz prostorov še vedno vsaj minimalno prehaja skozi in mimo stropnikov, ker je PZ tam prekinjena, enako velja pri špirovcih. Les je sicer delna ovira vlagi, ampak je vseeno prehoden zanjo, hkrati pa je potrebno zagotoviti, da bo les čim bolj suh, da ne pride do trohnenja. Iz vsega tega sledi, da bi morala biti PZ pod stropniki in pod špirovci, če je to mogoče, kaj pa če to ni mogoče, gre potem za kompromis?
Ker nisem prepričan ali bo sploh mogoče narediti PZ s spodnje strani v vseh prostorih pod podstrešjem, sem prisiljen razmišljati v tej smeri, da PZ izvedem z zgornje strani na način, ki bo čim bolj pravilen, hkrati pa bi rad dopustil možnost, da bi se mogoče kasneje izvedla PZ še iz spodnje strani.
Ali je dopustno, da je PZ narejena 2x ?
Recimo, da je dopustno, v tem primeru razmišljam takole: PZ z zgornje strani je prekinjena pri vsakem stropniku in pri vsakem špirovcu, torej je na teh delih PZ prepustna oziroma zračna. PZ ki bi jo dodal kasneje s spodnje strani bi bila neprimerno bolj zatesnjena in brez prekinitev, razen tistih prebojev z vijaki. Jasno je, da les ujet med dve parni zapori ni prezračevan in da to ni najbolje, ker če pride noter vlage, bo trohnelo. Ker bi bila v tem primeru zgornja PZ narejena slabše od spodnje, ker je prekinjena pri vseh stropnikih in špirovcih, se les zrači, glavni nosilni deli so prav stropniki in špirovci, ki bi bili na zgornji strani praktično odprti, ker ne bi bili pokriti s PZ, torej bi morali biti suhi in ne bi prihajalo do trohnenja.
Upam, da nisem preveč dolgovezil in filozofiral, želel sem natančno opisati primer in moje razmišljanje. Vas pa prosim za mnenja, ki naj bodo utemeljena, po možnosti strokovno. Hvala za vaš čas.
Ker smo trenutno v fazi menjave kritine celotnega ostrešja in adaptacije ostrešja, bomo v fazi preden se bodo nabile 20mm deske na špirovce, položili izolacijo na poševnini nad bivalnim prostorom. Ta poševnina je sicer kratka, manj kot 1m, pa vseeno, najlepše in najlažje bo položiti takrat, ko bo vse odprto. Nad 20mm deskami bo seveda zračni kanal višine 5cm, torej bo streha prezračevana (ali kako se že temu reče). Strop bivalnega prostora pod podstrešjem bom izoliral kasneje, ko bodo dela na ostrešju gotova, saj je ta strop v bistvu pohodna površina (tla) podstrešja.
Hiša je stara in prostori pod podstrešjem imajo lesen strop in poševnino. Strop so v bistvu deske nabite na lesene stropnike (stropniki so klešče pritrjene na špirovce), poševnina so tudi deske pribite na špirovce. Na deske je pribita šturja po domače, nekakšno bičevje, na katero je ometano z apnenim ometom. Ta apneni omet je bil preventivno že saniran s fasadnim lepilom in fasadno mrežico, zaključni sloj je Kemaglet G, da ne bi prihajalo do razpok, čeprav neverjetno, razpok še ni bilo. Izolacije nad tem lesenim stropom sploh ni bilo, prav tako ni izolacije nad poševnino, streha je stara, letve direktno na špirovce in gor opečna kritina. Lahko si mislite, kakšne izgube pozimi so skozi omet in deske.
Ker nameravam celotno hišo izolirati do konca, bo seveda potrebno to urediti tudi na podstrešju. Problem, ki me grize je ta, kako čim bolj kvalitetno narediti parno zaporo in kje. Do sedaj izolacije ni bilo, zato parna zapora ni bila potrebna. Parno zaporo lahko položim tik pod izolacijo, torej s strani podstrešja, direkno na deske, ki s strop bivalnega prostora, izoliral se bo prostor med stropniki, na poševnem delu pa prostor med špirovci, kjer so dno prav tako deske s spodnje strani ometane z apnenim ometom.
Izvedba PZ s spodnje strani bi bila sicer bolj kvalitetna, ampak je problem, ker bi preko parne zapore moral dati novo oblogo, ki je lahko opaž ali gips plošče. V vsakem primeru se izgublja na višini vsaj nekaj cm. To izgubo višine lahko dodatno izkoristim za dodatno izolacijo teh nekaj cm. Izguba višine nekako ni zaželjena, prav tako so stropi, poševnina in stene bili ne dolgo nazaj prenovljeni. Iz naštetih razlogov bi PZ raje izvedel na zgornji strani desk na podstrešju, čez PZ pa potem položil izolacijo.
Izvedba PZ na podstrešju mi je jasna. PZ se polaga med stropnike in zaviha navzgor po stropniku za nekaj cm, po možnosti se tudi lepi ali kako drugače pritrdi. Nekje sem videl tudi predlog izvedbe, da gre PZ tudi preko stropnikov, ampak jo drugi odsvetujejo. Kakšen način je po vašem mnenju boljši in zakaj?
Enako kot med stropniki se polaga poševnina med špirovci, najprej PZ med špirovci, zavihana navzgor na špirovce in pritrjena, potem se položi izolacija.
Taka izvedba mi je nekako logična, PZ ščiti izolacijo, da bi vlaga prišla vanjo, vendar vlaga iz prostorov še vedno vsaj minimalno prehaja skozi in mimo stropnikov, ker je PZ tam prekinjena, enako velja pri špirovcih. Les je sicer delna ovira vlagi, ampak je vseeno prehoden zanjo, hkrati pa je potrebno zagotoviti, da bo les čim bolj suh, da ne pride do trohnenja. Iz vsega tega sledi, da bi morala biti PZ pod stropniki in pod špirovci, če je to mogoče, kaj pa če to ni mogoče, gre potem za kompromis?
Ker nisem prepričan ali bo sploh mogoče narediti PZ s spodnje strani v vseh prostorih pod podstrešjem, sem prisiljen razmišljati v tej smeri, da PZ izvedem z zgornje strani na način, ki bo čim bolj pravilen, hkrati pa bi rad dopustil možnost, da bi se mogoče kasneje izvedla PZ še iz spodnje strani.
Ali je dopustno, da je PZ narejena 2x ?
Recimo, da je dopustno, v tem primeru razmišljam takole: PZ z zgornje strani je prekinjena pri vsakem stropniku in pri vsakem špirovcu, torej je na teh delih PZ prepustna oziroma zračna. PZ ki bi jo dodal kasneje s spodnje strani bi bila neprimerno bolj zatesnjena in brez prekinitev, razen tistih prebojev z vijaki. Jasno je, da les ujet med dve parni zapori ni prezračevan in da to ni najbolje, ker če pride noter vlage, bo trohnelo. Ker bi bila v tem primeru zgornja PZ narejena slabše od spodnje, ker je prekinjena pri vseh stropnikih in špirovcih, se les zrači, glavni nosilni deli so prav stropniki in špirovci, ki bi bili na zgornji strani praktično odprti, ker ne bi bili pokriti s PZ, torej bi morali biti suhi in ne bi prihajalo do trohnenja.
Upam, da nisem preveč dolgovezil in filozofiral, želel sem natančno opisati primer in moje razmišljanje. Vas pa prosim za mnenja, ki naj bodo utemeljena, po možnosti strokovno. Hvala za vaš čas.




