[CvetkoP]

Dejansko je pri starih pečeh bila priporočena temperatura v peči nekje okoli 70oC, zaradi boljšega izgorevanja. Zato je vsaka peč MORALA imeti mešalni ventil, na katerem pa si je lastnik določil temperaturo dvižnega voda, tako, da ni prihajalo do šokov, res pa je, da so nekateri kjub priporočilom spuščali v radiatorje vodo polne temperature. Priporočena temperatura dvižnega voda za radiatorje je 55 - 65 stopinj in to velja še danes. Ker pa sodobne peči omogočajo kurjenje tudi pri nižjih temperaturah, to sedaj sploh ni problem. Resda zunanje tipalo spreminja temperaturo dvižnega voda za nekaj stopinj, vendar je nepomembno, če ima voda 50 ali 60 stopinj pri zunanji temperaturi 0oC.

Jaz sem imel na starem kotlu vedno temperaturo dvižnega voda cca 60 stopinj in pri tej temperaturi sem imel konstantno temperatu prostorov vso zimo, ko pa je padla zunanja temperatura na -15, sem pa nekoliko premaknil mešalni ventil.

Še vedno sem mnenja, da je draga vrhunska regulacija samo tržna niša za graditelje, ki resda nudi vrhunsko mero ugtodja, vendar pa ne za vsako ceno. Je pa res, da v primeru zunajega tipala ni potrbno lastniku narediti prav nič. Ko se temperatura okolja dovolj dvigne, se peč ugasne in ostane ugasnjena do jeseni, ko temperatura spet pade oz. ogreva samo sanitarno vodo, če je tako narejeno. Je pa tak način ogrevanja sanitarne vode najdražji.

Za tiste, ki nimajo denarja na pretek, je nabava takšne regulacije razmetavanje denarja.

[ceroki]

Vprašanje je koliko goriva prišparaš, če kotel linearno sledi zunanji temperaturi v primerjavi z ročno nastavitvijo temp kotla.
Ti praviš, da nekajkrat na sezono premakneš temperaturo kotla. Na ta način ti je temp kotla zagotovo velikokrat previsoka in s tem so povezane določene izgube.
Pri avtomatski regulaciji, ko se zunaja temp se spreminja kotel lepo sledi (po nekem algoritmu) tej spremembi.

Zagotovo se nekaj prispara iz tega naslova. Verjetno bi se dalo izračunati koliko prisparas, če kdo ima voljo...

[CvetkoP]

Ne dvomim, da se nekaj prišpara, ampak kdaj se vrne tistih vloženih toliko in toliko je pa vprašanje. Seveda je spet vprašanje, če investitor ne teži k šparanju in mu je pomembno udobje potem vsekakr sem za čim boljšo regulacijo, me pa moti, ko nekateri želijo istočasno prd... in stisniti, kot se reče.

[blautherm]

Oj Cvetka, ko že mislim, da si izjavo vse traparije, puf, evo nova...
Od kot se ti le jemljejo?

LP

[CvetkoP]

Oj prijatu, spet sem te pogrešal, delaš novo peč?

[bozo]

Samo zunanje tipalo res ni več vprašanje, pač je vprašanje ali priklopiti - nabaviti zvezno regulacijo ali ne. Zvezna regulacija pride za moje pojme še kako v poštev pri nizkotemperaturnih pečeh, ki sploh nimajo spodnje temperatuene meje. V navedenem primeri bo pač peč vodena prek regulacije, ki si sama glede na določene parametre izračunava potrebno ogrevalno krivuljo. V kolikor je peč opremeljena le z direktnim vodom (brez mešalnega ventila) je eina možnost prilagajanja temperature dvižnega voda z ustrezno teperaturo kotlovske vode. Da pa bo le ta optimalna poskrbi med drugim tudi zunaje tipalo. V kolikor ni vgrajene poleg zunanjega tipala še sobne enote, je za moje pojme zunanje tipalo obvezno. Sicer pa še nisem zasledil zvezne regulacije brez zunanjega tipala. V kolikor pa imamo v referenčnem prostoru vgrajeno še sobno enoto je to za regulacijo optimalno, saj zna glede na dejanske potrebe po toploti (razlika med dejansko in željeno temperaturo) v odvisnosti od zunanje temperature hitro vspostaviti željeno temperaturo in jo tudi ohranjati.

Kar se tiče cene sem lansko leto nbavil pri južnih sosedih buderus logano g 125, bojler 160 l SU, dodatni električni grelec in regulacijo 4211 z dodanim modulom za dva mešalna kroga za cca 2400 EUR. Zadevo smo priključili par tednov nazaj in res je veselje že samo gledat kako zadeva funkcionira.

Regulacija za svoje delovanje potrebuje še podatke o izoliranosti stavbe (toplotne izgube), o projektni temperaturi, o vrsti kotla, ki ga vpravlja, o tipu mešalnih ventilov (čas odpiranja), na dvižnem vodu z vgrajenimi mešalnimi ventili so vgrajena tipala temperature dvižnega voda, podatki o načinu priprave tople vode, podatki o minimalnem času delovanja gorilnika, podatke o max, min in osnovni temperaturi dvižnih vodov, podatke o toplotnih pribitkih prostorov.... Torej ena velika igrača za velike.

Primer delovanja:

Včeraj je bilo v določenem prostoru, ki jih ogreva direktini dvižni vod izmerjenih 17,5 oC, zunaj je bila temperatura 10oC, željena temperatura prostora 18oC. Razbrana krivulja ogrevanja je bila sledeča
ZT 10oC/0oC/-10oC (temperatura zunaj)
AT 33oC/48oC/60oC (temperatura dvižnega voda)

Kotel se je zagnal do cca 45 oC in nato deloval na območju 30 - 45 oC.

Preostala mešalan voda sta bila zaprta.

[Goran_r]

Čisto off-topic:

Ali bi lahjko pisali za stopinje "°C" in ne "oC"? Saj je zelo enostavno: Alt Gr + 5, nato pa C.
Potem pa nekdo piše o 4oC, pa ne vem, ali je mislil 4°C ali 40°C

[slemarko]

Točno tako, na ta način hitro nastane iz 10°C 10oC, poigrajte se malo s tipkovnico, pa bo. Da pa se vrnemo na prvotno temo - ali ni zunanji senzor temperature (vremensko vodena regulacija) v bistvu namenjen ogrevalnim sistemom z zelo dolgim reakcijskim časom? Npr. za hiše z samo talnim gretjem? Takoj, ko se začne zunanja temperatura nižati, prej kot mraz udari skozi zidove in s tem na sobni termostat, je dobro, da se začne temperatura dvižnega voda dvigati in s tem bo čez določen (dolg) reakcijski čas omogočena nekoliko višja temperatura tal. Brez zunanjega senzorja bi začela regulacija močneje segrevati tla šele kadar bi podal informacijo sobni termostat in predenj bi prišlo do realnega efekta ogrevanja bi bilo že pol dneva mimo... Vsekakor se kombinira zunanji in notranji senzor, da regulacija ve, kaj se dogaja v hiši.

[bozo]

Glede pisanja hvala lepa, za napotke, se jih bom skušal držati, sicer pa sem mnenja, da kdor bere te poste ve o katerih temperaturah je bilo pisano, v kolikor pa bi lahko nekdo iz konteksta zgoraj pisanega zamešal 45°C z 450°C ali 10°C z 100°C, potem bolje da se le ta ne prične resno ukvarjati z ogrevalnimi sistemi.

Ampak vseeno °C mi že šibajo!

[primaria]

Pozdravljeni!

V tujini smo najeli hišo, ki ima centralno kurjavo na olje in pa samo zunanje tipalo temperature.

Meni je tak sistem čisto neznan, ne bi pa rad razmetaval z energijo. Tudi ne bom sistema spreminjal, ker ni moja peč, pa tudi denarja za kaj drugeag nimam.

Kot sem do sedaj odkril, je dejanska temperatura v stanovanju čisto ustrezna. Me pa zanimajo tri stvari, če kdo ve, kako to deluje:

1. Ko nas čez vikend ni doma ugasnem segrevanje za sanitarno vodo – ali s tem kaj privarčujem ali ne?
2. V hiši imamo tudi krušno peč. Ko jo zakurim, nastavim željeno temperaturo zunanjega tipala za centralno kurjavo 2˙C nižje, da lovim ustrezno notranjo temperaturo – predvidevam, da tudi tako privarčujem nekaj olja?
3. Stanovanje je veliko 110 m2, od tega dnevna soba okoli 45 m2. Ker jo ne uporabljamo veliko, zaradi varčevanja zapiram radiator v njej in seveda tudi vrata. Po logiki sklepam, da se tako poraba olja zmanjša sorazmerno z manjšo kubaturo segrevanih prostorov. Vendar sem pri tem v dvomih – Kako sistem to zaznava? Predvidevam, da je takrat v obtoku manj vode, posledično regulacija v peči zazna „večjo“ temperaturo - ker se manjša količina cirkulajoče vode manj ohlaja - in tako preje izklopi segrevanje. Ali imam prav glede varčevanja na tak način, ali ne?

Hvala za pomoč! :-)

[Tone]

Karkoli zapreš privarčuješ, ker olju ni treba segrevati dotičnega radiatorja ali sanitarne vode.

[Homer]

Če imaš samo zunanje tipalo, potem je to vremenska regulacija brez notranje korekcije.
Če je pravilno nastavljena, bo notranja temperatura več ali manj konstantna, ne glede na zunanjo temperaturo. Ker parviš da to je, potem je očitno nastavitev pravilna.
Kako deluje:
Glede na zunanjo temperaturo, ti regulacija izračuna potrebno temperaturo dvižnega voda (temperaturo vode, ki gre v radiatorje) in jo tako tudi nastavi.
Če boš v nekem prostoru zaprl (priprl) radiator, bo tam seveda hladneje, a temperatura vode v ostale radiatorje bo ostala enaka. Torej bo tam tudi ostala približno enaka temperatura prostora. Približno zato, ker bo prostor dodatno ohlajan zaradi sosednjega neizoliranega prostora, ki je hladen.
Ker tam ne bo ogrevanja, se bo seveda poraba zmanjšala.

[cevko]

od tega dnevna soba okoli 45 m2. Ker jo ne uporabljamo veliko, zaradi varčevanja zapiram radiator v njej in seveda tudi vrata. Po logiki sklepam, da se tako poraba olja zmanjša sorazmerno z manjšo kubaturo segrevanih prostorov.

To logiko sem pred leti imel tudi sam. Rezultat ? Po končani sezoni ogrevanja plesnive stene. Temperatura sobe je padla tudi pod 13 stopinj. Odkar imam v tej dnevni sobi toplovodni kamin na pelete, teh težav nimam več. Na radiatorju imam sicer el. term. glave nastavljene po defoltu na nočni režim, to je 17 stopinj, kar pomeni, da temperatura v prostoru ne pade pod to nastavljeno temperaturo. Če jo uspe kamin dovolj pogret, drugače se pač odpre ventil in greje še radiator, dokler je potrebno.

[Homer]

Strinjam se!
Ni "zdravo" preveliko podhlajevanje prostorov.
Tudi sam, del hiše, ki trenutno ni v uporabi segrevam na 17-18 stopinj

[primaria]

Hvala za odgovore! Mi je sedaj vsaj potrjeno, kar sem predvideval.
Kar zadeva plesni, se pa zavedam in ravno zato na vsake dva dni zakurim krušno peč, da je prostor stalno segrevan, obenem pa znižam željeno temperaturo, da je manša poraba kur. olja (lastnik nam je pustil ene pet metrov drv, ki jih lahko zastonj pokurimo).