PodSvojoStreho.net Nepremičnine Gradbena dokumentacija Tlak zemljine

Ocena teme:
  • Glasov: 0 - Povprečje: 0
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
#46
Dejansko nihče ne ve, kakšno je realno stanje. Tla so heterogena, podatki so pridobljeni točkovno, torej nezanesljivi ter odvisni od interpretacije. Dejansko ti veš, kaj je na mestu vrtine, kaj pa je 5 m stran pa lahko samo sklepaš. Zato morajo biti geotehnične konstrukcije spremljane med gradnjo-monitoring. In seveda izkušnje, ki prinesejo največ!
Kot je včasih pravil dr. Majes, da so tla od boga dan material, da ni to jeklo ali beton. Geotehnika je zelo specifična napram ostalim vejam gradbeništva, strojništva.
Vsekakor se ob pomembnih projektih z veliko verjetnostjo da določiti kaj in kako, ampak še vedno lahko pride do presenečenj. Ni problema, če se pogrezne za 6 cm več kot je bilo izračunano, problem so diferenčni posedki. Ni ga geotehnika, ki bi 100% trdil, da se bo tale stolp posedel za 2 cm.

Običajno se za objekte, ki niso velike pomembnosti, dela z izkušnjami. Vsekakor se pregleda baza, ali je bila v bližini narejena kakšna raziskava. Veš kaj približno pričakovati že od geološke karte. In obremenitve pa tudi niso zelo velike.


Vsekakor pa nismo tu, da debatiramo o tvojem in mojem pogledu na stroko, ampak zaradi realnega problema, tako da pustima ostalo.

Problem je, ker npr glina ni glina, ampak se njene lastnosti lahko dosti razlikujejo. Žal ne vem, kaj točno piše v gradbenem priročniku, bom pregledal ob primernem času, nimam časa.

Objavljanje projektov, veš da ne gre. Ti pa prilagam nekaj podatkov iz vrtin.
[url=httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/?2u/xw/4AS2XrVs/zpt3t8gt1unichr("46")jpg][img]httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/t/2u/xw/4AS2XrVs/zpt3t8gt1unichr("46")jpg[/img][/url]
[url=httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/?1B/dy/1ME6tfrm/zpt3t8gt2unichr("46")jpg][img]httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/t/1B/dy/1ME6tfrm/zpt3t8gt2unichr("46")jpg[/img][/url]
[url=httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/?17/LO/b7nNeWe/zpt3t8gt3unichr("46")jpg][img]httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/t/17/LO/b7nNeWe/zpt3t8gt3unichr("46")jpg[/img][/url]
[url=httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/?2f/3D/4JEXa3hf/zpt3t8gt6unichr("46")jpg][img]httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/t/2f/3D/4JEXa3hf/zpt3t8gt6unichr("46")jpg[/img][/url]
#47
Betoner Napisal:...
Ti pa prilagam nekaj podatkov iz vrtin.
Hvala!
Izgleda obetavno. Bi pa rabil dodatno pomoč, v gr.priročniku ne najdem ustreznega izračuna:
- Kako iz teh podatkov dobim nosilnost (ali dovoljeno obremenitev) tal glede na globino temeljenja?
Nimam časa - sem v penziji!
#48
Prilagam stran iz Priročnika za projektiranje gradbenih konstrukcij po evrokodih - IZS. Mogoče bodo delno ustrezali iskani podatki v tabelah.
[url=httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/?3n/pB/1aKDGQjK/geopodatki-sond-001unichr("46")jpg][img]httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/t/3n/pB/1aKDGQjK/geopodatki-sond-001unichr("46")jpg[/img][/url]

Betoner Napisal:Vsekakor pa nismo tu, da debatiramo o tvojem in mojem pogledu na stroko, ampak zaradi realnega problema, tako da pustima ostalo.
Vsak pogled, ki pripomore k rešitvi zastavljenega vprašanja je dobrodošel. Potem si pa tako vsak zase izlušči, kar je zanj pomebno.

Nihče ne pričakuje, da se objavljajo projekti, objava relevantnih podatkov ali primera pa je vedno dobrodošlo.
#49
runocar Napisal:
cuker Napisal:Lahko pa jutri pošljem primer izračuna točkovnega temelja oz. kak del eurocoda če rabiš.

Se priporočamo! Sem ali pa na ZS.
LP
Runočar


Sem ti poslal na ZS, ker ni za v javnost.

lp
#50
Hvala!
#51
mirator Napisal:Kot pravi @Žerjavar. Pomembno je razumeti fiziko, potem se pa že uskaldi s opredpisi. Fizika se ne spremina, predpisi pa. In jaz sem ravno tu naletel na problem. Nimam težav z dimenzioniranjem točkonega temelja ne s fiziko ne s standardi, na problem pa naletim pri direktno vkopanem drogu brez temelja. Po izračunu, ki je veljal pred EC (izračunal sem pritisk ploščine dna droga in bočni pritsk površine vkopanega droga na zemljo ter to primerjal z dopustno tlačno obremenitvijo zemlje in zmagal. Pri postopku po EC pa me moti ravno ekscentričnost rezultante delujoče sile. N.pr.:
Po EC se izračuna projektna obremenitev na aktivno površino R/A'. Aktivna površina je pri kvadratnih ali pravokotnih temeljih enaka zmnožku aktivnih stranic L' krat B'. Pri tem sta sta L' in B' definirani z ekcentričnostjo e: L'=L-2e in B'=B-2e.Pri lesenem drogu s premerom spodaj recimo 0,27 m pa mi horizontalna sila vetra na drog in vodnike povzroča ekcentričnost okili 2 m. Tukaj pa me pri usklajevanju fizikalnega problema s predpisi zmanjka. Kja naj sedaj naredim s to ekcentričnostjo in ali lahko v tem primeru namesto A' uporabim kar A?

Če pustiš ekscentričnost ob strani, si preveril na zdrs in nosilnost tal? To si računal najbrž po metodi za točkovne temelje - računaj tlačno in prečno nosilnost pilotov.

Katere podatke imaš na voljo in ali iščeš globino vkopa droga z znano hor. silo ali dovoljeno horizontalno silo za določeno globino? Najboljše bi bilo če bi napisal kaj si do sedaj izračunal, skupaj z vrednostmi (lahko na ZS ali tukaj), da se ne lovimo z opisi.

Žerjavar Napisal:
runocar Napisal:Mogoče komu kaj pomaga.
<!-- m --><a class="postlink" href="https://www.dropbox.com/s/bkjikxkawwg3y0r/Vodoravno%20obremenjeni%20koli.pdf?dl=0">https://www.dropbox.com/s/bkjikxkawwg3y ... i.pdf?dl=0</a><!-- m -->
Ali hočeš manj vešče v tej stroki odvrniti od brskanja po tovrstnem znanju?

Kakorkoli zakomplicirano je tukaj povedano, se da povedati enostavno razumljivo:
Če imaš zabit kol in nanj na vrhu deluješ s horizontalno silo, bo vrhnji del zemljine pritiskal na kol proti tej sili, čisto spodnji del pa v isti smeri. Nasprotujoča pritiska zemljine ustvarjata protimoment momentu zaradi sile.

Tudi zemljina je za manjše obremenitve elastična ter se obnaša podobno hookovemu zakonu = večja sila, večja deformacija. Tu mi ni razumljiv razpored tlačnih obremenitev zemljine, kot je prikazano. Predvidevam, da je razpored po rdeči črti.

Pričakujem pripombe.

Tako je, razpored neto pasivnega odpora po Brinch-Hansenu je po rdeči črti (računa se z dvema ravnotežnima pogojema za momente), vama bom z miratorjem poslal primer izračuna za prečno nosilnost pilotov na ZS.

Žerjavar Napisal:
Citat:Kako je pa to realno v zemljini, pa ne ve nihče Smile Zemljina le ni jeklo..
To ni čisto tako. Nekateri očitno vedo in jim ni problem zapisati in podpisati, kakšne obremenitve bo zemljina vzdržala. Včasih jo le pogledajo, včasih naredijo kakšen poskus (meritev) na licu mesta, včasih vzamejo vzorec zemljine za laboratorijsko analizo.

V glavnem so uspešni. Tam, kjer se dela lotijo resno (višje stavbe, ...) so neprijetni dogodki (nagibanje, pogrezanje, pokanje temeljev, ...) zelo redki.

Je pa razumljivo, da takih ekspertiz nima smisla delati za vsako telegrafnico, samostojni WC, ..., zato je dobro imeti enostavnejše metode za določitev nosilnosti zemljine.

V gr.priročniku so navedeni izračuni aktivnega in pasivnega pritiska zemljine, ki se uporablja za škarpe, ..., kjer se vzamejo podatki iz tabele na osnovi opisa zemljine (glina, ilovica, pesek, prodec, ...).
- Ali obstoja podoben način za določitev nosilnosti zemljine (tlak temelja na zemljino)?
Jaz sem za tak izračun že sestavil formulce, vendar mi manjka nekaj referenčnih podatkov, da bi preveril izračun.
Za zemljine po gornjem opisu bi rabil: kot notranjega trenja, globina, nosilnost zemljine (ali dovoljena obremenitev in skupni varnostni faktor). Bi se priporočal za te podatke, tudi če je le za en primer zemljine (vključeno v projekt za individualno hišo).
S podatki o dopustni obtežbi tal (stran 399 gradbenega priročnika 2. izdaja) si ne znam pomagati, ker ni podatka o globini zemljine, kjer ta ta dopustna obtežba. Tudi podatka o kotu notranjega trenja ni.

Glede tvojega problema določanja nosilnosti zemljine pa:
Po EC7 se nosilnost temeljnih tal pri plitvem temeljenju določa po treh metodah:
- po analitični metodi, ki je že navedena (kjer se s pomočjo strižnega kota, kohezije in H in V obremenitve izračunajo in upoštevajo faktorji za nosilnost, naklon in obliko temelja, ter nagiba obtežbe zaradi H)
-po polempirični metodi (če so na voljo podatki iz presiometra)
-po predpisani nosilnosti tal (velja za temeljna tla iz kamnin)

Nosilnost tal pri pilotih se pa določa z/s:
-statičnimi obremenilnimi preizkusi
-rezultati terenskih preiskav
-dinamičnimi obremenilnimi preizusi
-zabijalnimi obrazci
-valovno analizo
(vsaka metoda ima svoje pogoje uporabe).

Nekako dvomim, da bo kakšna poenostavljena metoda s splošnimi podatki zemljin brez preiskav dala točne rezultate. Tudi v tvojem primeru bi bilo najboljše, da napišeš (lahko na ZS ali tukaj), kako si razvil svoj izračun za nosilnost temeljnih tal, pa potem skupaj dalje pokomentiramo. Če sem prav razumel, si upošteval tudi aktivne pritiske (čeprav se upoštevajo le pri horizontalnih obremenitvah)?
#52
Citat:Nekako dvomim, da bo kakšna poenostavljena metoda s splošnimi podatki zemljin brez preiskav dala točne rezultate. Tudi v tvojem primeru bi bilo najboljše, da napišeš (lahko na ZS ali tukaj), kako si razvil svoj izračun za nosilnost temeljnih tal, pa potem skupaj dalje pokomentiramo. Če sem prav razumel, si upošteval tudi aktivne pritiske (čeprav se upoštevajo le pri horizontalnih obremenitvah)?
Rezultat ne rabi biti točen, zadošča približen, uporaben za temelje enostavnih in nezahtevnih objektov.
Ja, aktivni pritisk sodeluje kot horizontalna obremenitev, ko zaradi velike obremenitve temelja skuša zemljina izpod temelja bočno spolzeti - deluje z aktivnim pritiskom na zemljino ob temelju.

Temelj deluje na zemljino z znanim pritiskom, lahko določim enakovredno globino zemljine. Za to globino lahko izračunam aktivni pritisk, s katerim zemljina pod temeljem pritiska na zemljino ob temelju. Ta se upira s pasivnim pritiskom - izračunam potrebno globino vkopa. Seveda upoštevam tudi varnostni faktor.

Oziroma v obratni smeri: V zemljino izkopljem temeljno jamo z ravnim dnom ter jo zalijem z betonom. Nobenega tampona, utrjevanja, šolanja - enostavno in poceni, kot se dela za enostavne in nezahtevne objekte.
1. Na globini izkopa ima zemljina ob dnu temelja pasivni tlak pp = gama * h * Kp
2. Zemljina izpod temelja deluje z enakim aktivnim tlakom - iz tega dobim potrebno globino zemljine (nadomestilo za tlak temelja) H = pp / (gama * Ka)
3. Tu sem malce v dilemi, kakšen je tej globini zemljine enakovreden tlak dna temelja na zemljino pod njo. Ali je pasivni vertikalni pritisk zemljine pv = gama * H ali pv = gama * H * Ko
- Kp, Ka, in Ko so odvisni le od kota notranjega trenja zemljine.

V tem trenutku želim konkretne podatke o nosilnosti zemljine pod dnom temelja. Primer:
- Grobozrnata ilovica s kotom notranjega trenja 24 st ima na globini 70 cm nosilnost (vertikalni pasivni tlak) xx N/cm2.
Nimam časa - sem v penziji!
#53
Kot prvo, se opravičujem da ne odgovarjam pogosto, nimam vsak dan časa.

Kot drugo, pri svojem izračunu izhajaš iz napačne predpostavke. Pri točkovnem temelju v ravnem terenu ne obstaja nikakršen pasivni ali aktivni zemeljski tlak, samo mirni; ta obstajata npr. pri podpornem zidu, konzolnih konstrukcijah, itd. (preberi definicijo).

Nosilnost zemlje lahko izračunaš na več načinov, poleg opisane metode v EC so tu še metode Terzaghi, Meyerhof (za peske), Prandtl, Brinch-Hansen. Vsaka metoda ima svojo omejitev, ne obstaja pa ena splošna metoda za vse primere, kljub temu da jih razvijajo že več kot 60 let. V geotehničnih poročilih se ponavadi izračuna z več metodami (vključujoč faktorje varnosti) in se na podlagi rezultata vseh oceni nosilnost zemlje.

Za tvoj primer izračuna za enostavne objekte je po moje nesmiselno komplicirat (sploh ker niso znane preiskave zemljin) - če bi rad izračun, izbereš najenostavnejšo metodo, če ne pa se orientiraš po tabelah nosilnosti zemljin ali podobnih izvedenih primerih temeljenja.
Imam pa veliko domače in tuje literature če se kdo želi podrobneje izobraževat, nekaj linkov je v nadaljevanju.
Ostalo sem odgovoril na ZS.

Tukaj je nekaj branja (linki vsebujejo tabele nosilnosti zemljin):
[url]httpsunichr("58")//enunichr("46")wikipediaunichr("46")org/wiki/Bearing_capacity[/url]
[url]httpunichr("58")//civilblogunichr("46")org/2014/11/08/what-is-presumptive-bearing-capacity-of-soil-and-its-values/[/url]
[url]httpunichr("58")//wwwunichr("46")abuildersengineerunichr("46")com/2012/10/design-of-foundations-presumptiveunichr("46")html[/url]
[url]httpunichr("58")//elearningunichr("46")vtuunichr("46")acunichr("46")in/10/enotes/06CV64/Unit7-SKPunichr("46")pdf[/url]

angleška knjiga o geomehaniki (vključuje omenjene metode računanja, velikost 57 MB): [url]httpunichr("58")//wwwunichr("46")only4engineerunichr("46")com/2014/10/foundation-analysis-and-design-byunichr("46")html[/url]
#54
Se najlepše zahvaljujem za podano literaturo. Jo bom bolj malo uporabil - moja angleščina je na dokaj nizkem nivoju. Ne verjamem, da bi z njo lahko pravilno naštudiral zame popolnoma novo področje.

Sem si ogledal tabeli za dopustno obremenitev, vendar je v njej zemljina le z opisom, jaz pa bi zanjo želel imeti še kot notranjega trenja. Tudi če ga ugibam in približno postavim, vidim, da so moji izračunani pritiski znatno nižji od podanih. Če dobim dovolj podatkov lahko naredim ustrezno korekcijo računa, da bo rezultat približen in uporaben za enostavne in nezahtevne objekte.

Želel bi si podatkov iz realiziranih projektov, kjer je strokovnjak naredil analizo zemljine. Težko razumem, da bi ta podatek lahko bil poslovna skrivnost.
Citat: V tem trenutku želim konkretne podatke o nosilnosti zemljine pod dnom temelja. Primer:
- Grobozrnata ilovica s kotom notranjega trenja 24 st ima na globini 70 cm nosilnost (vertikalni pasivni tlak) xx N/cm2 ali dopustno obremenitev zemljine xx N/cm2.

PS:
Citat:pri svojem izračunu izhajaš iz napačne predpostavke. Pri točkovnem temelju v ravnem terenu ne obstaja nikakršen pasivni ali aktivni zemeljski tlak,
Težko bi se sprijaznil s to trditvijo.
- Če pri dnu škarpe deluje zemljina z aktivnim pritiskom na škarpo velikosti glede na višino zemljine nad to točko (= vertikalni pritisk zemljine v tej točki), zakaj nebi zemljina pod dnom temelja, obremenjena z vertikalnim tlakom delovala horizontalno z aktivnim pritiskom?
- Če škarpa na nižji strani zemljine deluje na zemljino z nekim horizontalnim pritiskom in se zemljina temu upira z pasivnim pritiskom glede na globino zemljine na tej strani, zakaj se zemljina tik on temelju nebi upirala s svojimpasivnim pritiskom aktivnemu pritisku zemljine pod dnom temelja?
Nimam časa - sem v penziji!
#55
Lahko si pomagaš z google translate ali najdeš tabele v drugih jezikih, npr. nemščini, sicer pa ni dosti za prevajat, važne so številke. Dovolj podatkov z lastnostmi zemljin in izračunano nosilnostjo boš dobil v geoloških poročilih, ki niso poslovna skrivnost, le iskat je malo treba po googlu, tukaj je nekaj primerov:

[url]httpsunichr("58")//wwwunichr("46")googleunichr("46")com/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=10&ved=0CFIQFjAJahUKEwiAr6CKv8PHAhUJWxQKHRUVD4s&url=http%3A%2F%2Fwwwunichr("46")podcetrtekunichr("46")eu%2Frazpisi%2F2013_LC-Sela-Verace%2Fgeol-geot-porocilounichr("46")doc&ei=9PvbVYDlIIm2UZWqvNgI&usg=AFQjCNFM46jP_A7hNif-ngKLN3Bws-SLUw&cad=rja[/url]

[url]httpunichr("58")//wwwunichr("46")mariborunichr("46")si/dokumentunichr("46")aspx?id=20832[/url]

[url]httpunichr("58")//wwwunichr("46")trzicunichr("46")si/doc/projekti-gorenjska-plaza/gp-geomehansko-porocilounichr("46")pdf[/url]

[url]httpunichr("58")//wwwunichr("46")mizsunichr("46")govunichr("46")si/fileadmin/mizsunichr("46")govunichr("46")si/pageuploads/razpisi/investicije/Investicije_2011/Gimnazija_Nova_Gorica_23_12_11_Geotehnicno_porocilounichr("46")pdf[/url]

[url]httpunichr("58")//wwwunichr("46")kranjunichr("46")si/files/06_mestna_obcina/mestna_uprava/projektna_pisarna/rvsvc/poroilo_vvc_kranjunichr("46")pdf[/url]

Glede aktivnega in pasivnega pritiska pa na kratko: delujeta iz oz. na pobočje zemljine izza konstrukcije - aktivni pritisk premakne konstrucijo (npr. podporni zid) stran od zemlje, pasivni pritisk se temu upira oz. deluje obratno, premakne konstrukcijo v zemljo. Pri tem se podajna konstrukcija nadzorovano z vnaprej dopuščenimi deformacijami premakne - ni popolnoma toga, kot v primeru mirnega pritiska.

Tukaj je lepše razloženo:
[url]httpunichr("58")//wwwunichr("46")fggunichr("46")uni-ljunichr("46")si/kmtal-gradiva/Gradiva%20za%20vec%20predmetov/Skripta%20Janko%20Logar/zemeljski%20pritiskiunichr("46")pdf[/url]

[url]httpunichr("58")//wwwunichr("46")fggunichr("46")uni-ljunichr("46")si/kmtal-gradiva/GR-UNI/F1/zemeljski%20pritiski-1unichr("46")pdf[/url]

lp
#56
Citat:Glede aktivnega in pasivnega pritiska pa na kratko: delujeta iz oz. na pobočje zemljine izza konstrukcije - aktivni pritisk premakne konstrucijo (npr. podporni zid) stran od zemlje, pasivni pritisk se temu upira oz. deluje obratno,
Si prepričan o samo pobočju zemljine?

Kaj pa, če si izmislim na ravnem terenu neko depresijo recimo 2 m, naredim izkop ter jamo okrog in okrog obdam z škarpo višine 2 m. Ali na tako škarpo ne delujeta aktivni in pasivni tlak zemljine, ker je stvar na ravnini (ne v pobočju).
Citat: pasivni pritisk se temu upira oz. deluje obratno, premakne konstrukcijo v zemljo.
Malce nerodno povedano. Dejansko se konstrukcija skuša pomakniti proti zemljini, deluje na zemljino z nekim pritiskom. Zemljina se temu upira s svojim pasivnim pritiskom.
Nimam časa - sem v penziji!
#57
Citat:Tukaj je lepše razloženo:
Hvala za priobčeno. Res razumljivo in obširno razloženo. Se pa nanaša predvsem na horizontalne pritiske (mirni, aktivni, pasivni). Ali imaš kaj podobnega za vertikalne pritiske, kamor pade problem plitvih temeljev?
Nimam časa - sem v penziji!
#58
Žerjavar Napisal:
Citat:Glede aktivnega in pasivnega pritiska pa na kratko: delujeta iz oz. na pobočje zemljine izza konstrukcije - aktivni pritisk premakne konstrucijo (npr. podporni zid) stran od zemlje, pasivni pritisk se temu upira oz. deluje obratno,
Si prepričan o samo pobočju zemljine?

Kaj pa, če si izmislim na ravnem terenu neko depresijo recimo 2 m, naredim izkop ter jamo okrog in okrog obdam z škarpo višine 2 m. Ali na tako škarpo ne delujeta aktivni in pasivni tlak zemljine, ker je stvar na ravnini (ne v pobočju).
Citat: pasivni pritisk se temu upira oz. deluje obratno, premakne konstrukcijo v zemljo.
Malce nerodno povedano. Dejansko se konstrukcija skuša pomakniti proti zemljini, deluje na zemljino z nekim pritiskom. Zemljina se temu upira s svojim pasivnim pritiskom.

S pobočjem je bil mišljen teren za podporno konstrukcijo, kjer je na eni strani višja kota terena kot na drugi, ne nujno poševen teren, lahko pa je.
Sicer pa si si prebral na linkih.

O pritiskih v zemlji je veliko literature, problem pa je, ker gre literatura v podrobnosti, ki te ne zanimajo in pa veliko je literature v angleščini.
Bom v prihodnjih dneh pobrskal če najdem kaj, kjer je po domače razloženo, drugače pa lahko, če boš kaj v knjižnicah, pobrskaš za knjigami avtorjev: Lujo Šuklje, Bojan Žlender, Bojan Majes, Borut Macuh...
#59
Tukaj je ena relevantna predstavitev, ki sem jo našel na netu:
[url]httpunichr("58")//wwwunichr("46")geounichr("46")ntfunichr("46")uni-ljunichr("46")si/kfifer/AIG/temeljenje4-evrocode%205unichr("46")pdf[/url]

nekaj teorije pa sem poslal še po mejlu. Če bodo še kakšne nejasnosti bo treba pa obiskat knjižnico, nekatere avtorje sem že napisal.

lp
1 2 3 4
Iskanje po temi