PodSvojoStreho.net Gradnja in obnova Klasična gradnja Povečanje AB plošče

Ocena teme:
  • Glasov: 0 - Povprečje: 0
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
#16
Spoštovani,
"V osnovi niti ne gre za to "kdo ima prav" ampak "kako je prav" pravi !papež46.
Tudi "Stanko" je podobno razložil; pomemben podatek je v odgovoru"Stanka" : potrebno je imeti trdno oz. togo povezavo med objektoma!
Ta se lahko doseže, vsaj v nekaj primerih smo tako naredili, kot komentira "Stanko". Toga povezava : Temelji in zgornja AB plošča !
Vertikalne vezi so bile dilatirane od obstoječega objekta.
Lep pozdrav
#17
Ja prav gotovo ni važno Kdo ima prav ampak kako je prav. Mislim pa da se bo novi del posedel neglede na to kako bo temeljen. Diletacija je po mojem mnenju edina prava rešitev, stopničasti temelji pa najdražja rešitev. Novi del zgradbe se bo posedel (na pamet 1-5cm potem ko bo popolnoma obremenjen). Razpoke so neizogibne pri fiksnem spajanju dveh objektov, diletacija nam pomaga da so razpoke kontrolirane(beri na mestu kjer jih pričakujemo in ne vsepovprek in 45° po zunanjih stenah).Star objekt ne bo zadrževal novega pri posedanju!! Ne pomaga mnogo železja in dobrih želja!! Proti gravitaciji in "dihanju zemlje" se ni moč boriti. Sanacije takih poškodb so zelo drage. Pred posegom se posvetuj z ljudmi ki jih poznaš, zaupaš in če je možno pogledaš po več letih podobne rešitve pri referencah.

Investitor želi postaviti lesen objekt nad ploščo kar je edina dobra rešitev na sedanjo situacijo, ki ni enostavna. Zahteven poseg če želimo narediti dobro za več deset let.

LP
#18
jgo Napisal:Ja prav gotovo ni važno Kdo ima prav ampak kako je prav. Mislim pa da se bo novi del posedel neglede na to kako bo temeljen. Diletacija je po mojem mnenju edina prava rešitev, stopničasti temelji pa najdražja rešitev. Novi del zgradbe se bo posedel (na pamet 1-5cm potem ko bo popolnoma obremenjen). Razpoke so neizogibne pri fiksnem spajanju dveh objektov, diletacija nam pomaga da so razpoke kontrolirane(beri na mestu kjer jih pričakujemo in ne vsepovprek in 45° po zunanjih stenah).Star objekt ne bo zadrževal novega pri posedanju!! Ne pomaga mnogo železja in dobrih želja!! Proti gravitaciji in "dihanju zemlje" se ni moč boriti. Sanacije takih poškodb so zelo drage. Pred posegom se posvetuj z ljudmi ki jih poznaš, zaupaš in če je možno pogledaš po več letih podobne rešitve pri referencah.

Investitor želi postaviti lesen objekt nad ploščo kar je edina dobra rešitev na sedanjo situacijo, ki ni enostavna. Zahteven poseg če želimo narediti dobro za več deset let.

LP

Mogoče v svojem prejšnjem postu nisem bil dovolj jasen. Bom stvar še enkrat utemeljil.

Avtor te teme želi na tako povečano ploščo postaviti stanovanjski objekt. Plošča bo istočasno temelj novi hiši. Vsem, ki zagovarjate dilatacijo med obema deloma "kleti" oz. v tem primeru temelja (za primer sem citiral tekst avtorja "jgo"), naj bo jasno, da bo v vsakem primeru prišlo do diferenčnih posedkov (razen v primeru da bo novi objekt temeljen v živo skalo). Ko pride do posedkov enega dela temelja (bog ne daj, da za 5 cm, kot je zapisano v citiranem tekstu), bodo le ti imeli vpliv na zgoraj postavljeni objekt (razen seveda v primeru, da bo tudi novi objekt po celotni višini dilatiran - kar pa ni verjetno). Pokalo bo vse - od tlakov do sten in stropov!
Z togo (poudarek je na TOGO) povezavo obeh temeljnih kubosov (stare in nove "kleti"), zagotovimo enotnost temelja, posedke pa preprečijo sidra, ki prevzamejo napetosti, ki se pojavijo pri posedanju novega dela temeljev.

Vendar kljub vsemu smatram vse, kar je bilo na to temo napisanega do sedaj, kot možne rešitve, ene bolj primerne, druge manj, kar je seveda odvisno od pogojev na terenu, ki pa so lahko takšni ali pa drugačni. Možno je, da so vse naše rešitve pravilne, ali pa tudi ne, teško je ocenjevati, če situacije ne poznaš in nimaš ustreznih podatkov.

Predvsem pa naj še enkrat poudarim dejstvo: Problem je preresen, da bi lahko svetovali izvedbo "na pamet". Vse je potrebno izdelati v skladu z projektom, ki ga izdelajo strokovnjaki. Ti pa so:
- najprej geomehanik, ki izdela geomehansko poročilo o terenu na mestu predvidene gradnje,
- na podlagi tega poročila oddela svoje projektant - arhitekt v sodelovanju z konstruktorjem - statikom, ki določita zasnovo, način temeljenja in dimenzije konstrukcijskih elementov.

In to je edina prava pot!
Lp

Stanko
#19
"Stanko Napisal:Predvsem pa naj še enkrat poudarim dejstvo: Problem je preresen, da bi lahko svetovali izvedbo "na pamet". Vse je potrebno izdelati v skladu z projektom, ki ga izdelajo strokovnjaki. Ti pa so:
- najprej geomehanik, ki izdela geomehansko poročilo o terenu na mestu predvidene gradnje,
- na podlagi tega poročila oddela svoje projektant - arhitekt v sodelovanju z konstruktorjem - statikom, ki določita zasnovo, način temeljenja in dimenzije konstrukcijskih elementov.

In to je edina prava pot!

Bravo. Ja žal mislim da tukaj kake bližnice ni. Na hitro in poceni lahko postane zelo dolgo in drago. Težko je svetovati če ne vidiš situacije, zato mogoče ni odveč če predlagam rušenje sedanjega objekta in postavitev na novo(skupni temelji). To pa je stvar investitorja. Upam samo da bo to možnost premislil in preračunal. Na prvi pogled mogoče to ni varianta ampak....Če pa na hito malo poračunam so stroški za rušitev ca1000€+beton2000€+delo.
Ja dodatnih 5000€ ni malo denarja. So pa tudi plusi. Zagotovo ne bo v temi omenjenih problemov, na novo lahko orientiraš objekt, gradnja se poenostavi. Pravzaprav mislim da stroški sploh niso tako veliki. Če odvzameš stroške za delo ker je v nasprotnem primeru zahteven poseg, ....

Prazno pisanje. Prosim predlog samo premisli

LP
#20
zdravo.

imam podobno dilemo, le precej večjo...Wink

trenutno v fazi pzi-ja gradbenih konstrukcij novogradnje, ki jo bomo delali v dveh fazah, najprej bivalni A (desni del na prerezu), nato pomožni B objekt (levi del), vmes bo cca pet let.

obstoječi objekt bo pri tem v večini porušen (slika novo-staro, spodnji del zelenega lika), kurilnica v kleti (izrastek levo zgoraj na zelenem liku) pa bi ostala, malo bi jo obzidali v smer objekta A in nanj dodali B.

moramo se odločit, ali:
1
objekt A že zdaj trdo zvežemo s kurilnico (klet objekta B):
vezni del temeljimo na kletni globini, sidramo na kurilnico, na desni strani pozidamo levo stranico A-ja (stopničasto vežemo s temelji daljših stranic)

2a
zgradimo A neodvisno, pustimo, da malo odleži in potem priklopimo:
levi rob A-ja temeljimo na kletni globini, nato stopničasto zvežemo z daljšimi stranicami; ob temelju kurilnice naredimo nov pasovni temelj, prej navrtamo palice v temelj kurilnice in vstavimo sidra, nato čez leta ta temelj zalijemo k obstoječemu temelju kurilnice.

2b
zgradimo A neodvisno, pustimo, da malo odleži, porušimo kurilnico in naredimo cel B na novo:
pri izgradnji A pustimo armaturo iz pasovnih temeljev, da lahko potem nadaljujemo

3
objekta pustimo trajno nespojena (razen na stiku B-slemena na A-zid)

se pravi:
vsebinsko bi želeli, da je A zgrajen in se lahko preselimo, nato podremo staro - s kurilnico ali brez - in nadaljujemo.
ob vselitvi rabimo v pritličju ta vhodni podest (lahko recimo tudi konzolno, kot balkon na termokošari).

najbrž se vse te variante da tudi strokovno zanesljivo izvest (tudi npr. potek hidroizolacije), mene pa seveda zanima, kako bi bilo to najbolje po vašem mnenju (najprej je pomembna zanesljivost, na odličnem drugem mestu pa preprostost oz. cenaWink

objekt A je v toplotnem ovoju, B pa ne.

iz poročila geomehanika:
temelji bodo izvedeni v plasti peščenega melja sive barve.
prostorninska teža: γ' = 19 kN/m3
nedrenirana strižna trdnost: cu = 55 kPa

hvala.


Priložene datoteke
.png   prerez_EE.png (Velikost: 42,27 KB / Prenosi: 694)
.png   novo-staro.png (Velikost: 9,1 KB / Prenosi: 694)
.png   mansarda.png (Velikost: 17,7 KB / Prenosi: 694)
#21
še pritličje


Priložene datoteke
.png   pritilicje.png (Velikost: 16,18 KB / Prenosi: 693)
1 2
Iskanje po temi