20.9.2005 ob 11:53
Na voljo imam cca 100m^2 ilovnate zemlje (zelo trda svetlo rjava ilovica s kamenjem in tudi manjšimi skalami, nad njo pa cca 30cm rodovitne zemlje s posejano travo). Imam pa tudi 28m^2 sončnih kolektorjev s selektivnim premazom in naklonom 52°, tako da naj bi kar dobro deloval tudi pozno jeseni in pozno pozimi, da o zgodnji spomladi ne govorim.
Kot vem je glavni problem zemeljskega kolektorja februar, še bolj pa marec in april, ko je sonce že visoko, zemlja pa še zmrznjena in zasnežena. Ta problem bi lahko delno rešil s skrajšanjem kurilne sezone zaradi kolektorjev, delno pa z ogrevanjem zemeljskega kolektorja z odvečno sončno energijo, do česar bo prihajalo že februarja (vsaj tako prilčakujem glede na izkušnje z opuščenim manjšim in slabšim sončnim sistemom).
Moja ideja je, da bi na teh 100m^2 izvedel neke vrste akumulator toplote, ki bi ga koristil v času pomanjkanja sonca in to predvsem ponoči, da bi koristil nižjo električno tarifo. Zato potrebujem več cevi/m^2 zemlje in nekoliko močnejšo TČ, da bi lahko v nočnih urah pogrel akumulacijo (predvidoma troprekatno valjasto cisterno prostornine 6m^3).
Torej cevi bi morale biti razporejene na cca 30cm v recimo treh nivojih z razmakom tudi 30cm, dal bi jih pa na večjo globino, saj imam čez leto ogromno odvečne energije za odmrznitev. Morda bi bilo celo najbolje izvesti akumulacijo v obliki recimo 8x 8 metrov z globino čim več (vsaj 4 m).
Sploh pa računam, da bi v večji globini naletel na kako talno vodo, kar bi bilo sploh super in sončnih kolektorjev kot dodatni vir segrevanja zemlje sploh nebi potreboval, le en pametni material okrog cevi, ki bi bile v podtalnici - verjetno bi bil najboljši pesek. Najbolje pa del (nekaj zank) izvesti s peskom - računajoč na talno vodo, del pa v ilovici.
Pa še ena dilema. Knut mi je za ogrevanje zemeljskega kolektorja s sončnimi kolektorji predlagal izmenjevalec (zaradi glikola), sam pa se nagibam k parim zankam 100m cevi v zemlji, ki bi bile priključene direktno na sončni sistem. Cena bi bila nižja, prav tako pa verjetno nižje izgube zaradi padca temperature v izmenjevalcu. Poleg tega lahko telovadim z razmerjem cevi z glikolom in vodnimi, problem je le da bi moral vodne cevi dovolj oddaljiti od glikolskih (svoja plast nekje v sredi), da ne bi zamrznile. Občasno poganjanje obtočne črpalke (samo za mešanje medija v izogib lokalne zamrznitve) s termostatom in alarmom bi bila zasilna rešitev.
Kaj menite?
PS: Itak klasični zemeljski kolektor v najhladnejših zasneženih dveh mesecih deluje kot akumulator, predvsem pa izkorišča latentno (zamrzovalno) toploto, zato bi globja izvedba v tem obdobju celo povečala učinkovitost, temperatura akumulatorja jeseni bi bila pa definitivno bistveno večja, saj bi lahko celo leto ogreval zemljo.
Kot vem je glavni problem zemeljskega kolektorja februar, še bolj pa marec in april, ko je sonce že visoko, zemlja pa še zmrznjena in zasnežena. Ta problem bi lahko delno rešil s skrajšanjem kurilne sezone zaradi kolektorjev, delno pa z ogrevanjem zemeljskega kolektorja z odvečno sončno energijo, do česar bo prihajalo že februarja (vsaj tako prilčakujem glede na izkušnje z opuščenim manjšim in slabšim sončnim sistemom).
Moja ideja je, da bi na teh 100m^2 izvedel neke vrste akumulator toplote, ki bi ga koristil v času pomanjkanja sonca in to predvsem ponoči, da bi koristil nižjo električno tarifo. Zato potrebujem več cevi/m^2 zemlje in nekoliko močnejšo TČ, da bi lahko v nočnih urah pogrel akumulacijo (predvidoma troprekatno valjasto cisterno prostornine 6m^3).
Torej cevi bi morale biti razporejene na cca 30cm v recimo treh nivojih z razmakom tudi 30cm, dal bi jih pa na večjo globino, saj imam čez leto ogromno odvečne energije za odmrznitev. Morda bi bilo celo najbolje izvesti akumulacijo v obliki recimo 8x 8 metrov z globino čim več (vsaj 4 m).
Sploh pa računam, da bi v večji globini naletel na kako talno vodo, kar bi bilo sploh super in sončnih kolektorjev kot dodatni vir segrevanja zemlje sploh nebi potreboval, le en pametni material okrog cevi, ki bi bile v podtalnici - verjetno bi bil najboljši pesek. Najbolje pa del (nekaj zank) izvesti s peskom - računajoč na talno vodo, del pa v ilovici.
Pa še ena dilema. Knut mi je za ogrevanje zemeljskega kolektorja s sončnimi kolektorji predlagal izmenjevalec (zaradi glikola), sam pa se nagibam k parim zankam 100m cevi v zemlji, ki bi bile priključene direktno na sončni sistem. Cena bi bila nižja, prav tako pa verjetno nižje izgube zaradi padca temperature v izmenjevalcu. Poleg tega lahko telovadim z razmerjem cevi z glikolom in vodnimi, problem je le da bi moral vodne cevi dovolj oddaljiti od glikolskih (svoja plast nekje v sredi), da ne bi zamrznile. Občasno poganjanje obtočne črpalke (samo za mešanje medija v izogib lokalne zamrznitve) s termostatom in alarmom bi bila zasilna rešitev.
Kaj menite?
PS: Itak klasični zemeljski kolektor v najhladnejših zasneženih dveh mesecih deluje kot akumulator, predvsem pa izkorišča latentno (zamrzovalno) toploto, zato bi globja izvedba v tem obdobju celo povečala učinkovitost, temperatura akumulatorja jeseni bi bila pa definitivno bistveno večja, saj bi lahko celo leto ogreval zemljo.



