PodSvojoStreho.net
Sončni kolektorji in zemeljski kolektor - Print verzija

+- PodSvojoStreho.net (https://podsvojostreho.net/forum)
+-- Forum: Gradnja in obnova (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=4)
+--- Forum: Energijski viri (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=18)
+--- Tema: Sončni kolektorji in zemeljski kolektor (/showthread.php?tid=485)



Sončni kolektorji in zemeljski kolektor - Tone - 20.9.2005

Na voljo imam cca 100m^2 ilovnate zemlje (zelo trda svetlo rjava ilovica s kamenjem in tudi manjšimi skalami, nad njo pa cca 30cm rodovitne zemlje s posejano travo). Imam pa tudi 28m^2 sončnih kolektorjev s selektivnim premazom in naklonom 52°, tako da naj bi kar dobro deloval tudi pozno jeseni in pozno pozimi, da o zgodnji spomladi ne govorim.

Kot vem je glavni problem zemeljskega kolektorja februar, še bolj pa marec in april, ko je sonce že visoko, zemlja pa še zmrznjena in zasnežena. Ta problem bi lahko delno rešil s skrajšanjem kurilne sezone zaradi kolektorjev, delno pa z ogrevanjem zemeljskega kolektorja z odvečno sončno energijo, do česar bo prihajalo že februarja (vsaj tako prilčakujem glede na izkušnje z opuščenim manjšim in slabšim sončnim sistemom).

Moja ideja je, da bi na teh 100m^2 izvedel neke vrste akumulator toplote, ki bi ga koristil v času pomanjkanja sonca in to predvsem ponoči, da bi koristil nižjo električno tarifo. Zato potrebujem več cevi/m^2 zemlje in nekoliko močnejšo TČ, da bi lahko v nočnih urah pogrel akumulacijo (predvidoma troprekatno valjasto cisterno prostornine 6m^3).
Torej cevi bi morale biti razporejene na cca 30cm v recimo treh nivojih z razmakom tudi 30cm, dal bi jih pa na večjo globino, saj imam čez leto ogromno odvečne energije za odmrznitev. Morda bi bilo celo najbolje izvesti akumulacijo v obliki recimo 8x 8 metrov z globino čim več (vsaj 4 m).
Sploh pa računam, da bi v večji globini naletel na kako talno vodo, kar bi bilo sploh super in sončnih kolektorjev kot dodatni vir segrevanja zemlje sploh nebi potreboval, le en pametni material okrog cevi, ki bi bile v podtalnici - verjetno bi bil najboljši pesek. Najbolje pa del (nekaj zank) izvesti s peskom - računajoč na talno vodo, del pa v ilovici.
Pa še ena dilema. Knut mi je za ogrevanje zemeljskega kolektorja s sončnimi kolektorji predlagal izmenjevalec (zaradi glikola), sam pa se nagibam k parim zankam 100m cevi v zemlji, ki bi bile priključene direktno na sončni sistem. Cena bi bila nižja, prav tako pa verjetno nižje izgube zaradi padca temperature v izmenjevalcu. Poleg tega lahko telovadim z razmerjem cevi z glikolom in vodnimi, problem je le da bi moral vodne cevi dovolj oddaljiti od glikolskih (svoja plast nekje v sredi), da ne bi zamrznile. Občasno poganjanje obtočne črpalke (samo za mešanje medija v izogib lokalne zamrznitve) s termostatom in alarmom bi bila zasilna rešitev.

Kaj menite?

PS: Itak klasični zemeljski kolektor v najhladnejših zasneženih dveh mesecih deluje kot akumulator, predvsem pa izkorišča latentno (zamrzovalno) toploto, zato bi globja izvedba v tem obdobju celo povečala učinkovitost, temperatura akumulatorja jeseni bi bila pa definitivno bistveno večja, saj bi lahko celo leto ogreval zemljo.


- Vigma - 20.9.2005

Praviš, da imaš kar 28 kvadratnih metrov sončnih kolektorjev.

Izkoplji luknjo 6 x 6 x 6 metrov, natoči vanjo vodo in jo ogrevaj skozi vse leto. Trdijo, da je to dovolj za ogrevanje hiše skozi celo zimo. Ideja, da bi poleti namesto vode ogreval kar zemljo, ni slaba. Povečal bi COP toplotne črpalke.

Če bi pa rad s toplotno črpalko ogreval celotno hišo s toploto iz zemlje, pa moraš položiti vsaj 400 metrov cevi, in to čimgloblje, kjer je konstantna temperatura okrog 12 stopinj, pa še milo državo moraš zaprositi, da ti sploh dovoli kopati po tvoji lastni zemlji. Trava na mojem travniku je sicer moja, vse kar je pa pod rušo, pa si je država prilastninila, saj smo vendar imeli lastninjenje. Lastnika pa je potrebno vprašati za dovoljenje.

Toplotne črpalke so precej draga zadeva. Večina hiš ima možnost uporabiti le toplotno črpalko zrak-voda. Če pa bi koristil tudi solarne kolektorje, pa bi moral imeti posebno izvedbo tanka za vodo, moč črpalke pa okrog 6 - 10 kW. Lahko bi povezal tri majhne, 2 kW (skupaj 600 litrov), ki vsaka stane okrog 330 jurjev, okrogli milijon samo za črpalke. Ali pa nabaviti eno večjo, ki so praviloma kvalitetnejše. Če jih lahko nabavite pod milijon, ste jih dobili poceni.


- Tone - 20.9.2005

v 6x6x6m luknjo gre 5x5x5m cisterna z metersko izolacijo. Samo izolacija stane 2 milijona, potem pa še cisterna. Je po moje črpalka bolj ekonomična rešitev, akumulacija pa dela v režimu -5 +20 z izkoriščanjem latentne energije taljenja ledu. Tak hranilnik daje enako energije kot če bi vodo segreli za preko 100°C. Ker pa je v praksi možen delta T kvečjemu 50°C in če je zemlja enkrat slabša kot voda, potem rabim enak volumen zemlje za enako količino energije brez izolacije in cisterne.


- Vigma - 21.9.2005

Tone,

tako komplicirano si vse opisal, da sem razumel samo, da stane izolacija 2 milijona.

Kaj misliš s tem izkoriščanjem latentne energije taljenja ledu? Led se topi, če mu dovajaš toploto. Od kod? Imaš led na zalogi?
Voda zamrzne pri nič stopinjah, led pa lahko ima temperaturo precej pod nulo. Večina ljudi misli, da ima led nič stopinj. Vzamejo led iz zamrzovalnika nastavljenega na minus 20 stopinj, si ga položijo na kožo proti oteklinam. Ker ne vedo, da ima led minus 20 stopinj, dobijo zmrzline in tako imajo oteklino in zamrzlino istočasno!
To sem napisal kar tako izven konteksta.

LP


- Anonymous - 22.9.2005

Za odmrznitev vode potrebuješ toliko energije kot jo potrebuješ za segrevanje le te za 80°C. Ledeni hranilnik toplote, kar zemeljski kolektor v bistvu je, izkorišča prav to energijo in s tem povezano ključno prednostjo, da ne potrebuješ nobene izolacije, celo več, energijo celo dobivaš iz okolice. Potrebuješ pa črpalko, ne potrebuješ pa sončnih kolektorjev. In če preračunaš, je varianta s črpalko in 300m^2 zemeljskega kolektorja cenejša kot pa 100m^3 velika cisterna z metrom stiropora in cca 40m^2 kolektorjev.

Moj sistem je nekje vmes, poleti preveč energije, pozimi premalo in globja, v cca 2m visok pokončni valj oblikovana ledena akumulacija se mi zdi prava rešitev, se pa lahko tudi motim, sploh pa nimam izkušen in fizikalnih podatkov o mojem terenu. Led bi torej odmrzoval čez leto, zamrzoval pa ko mi zmanjka sonca, manj bi se pa zanašal na odmrzovanje zaradi prodiranja sončne energije skoti plast zemlje - sicer pa itak nimam zadosti velike površine zemlje - za 100m^2 bi moral podreti par sadnih dreves in se izogibati vodovodni cevi ter kanalizaciji.

PS: Sem mislil, da tisti, ki bodo imeli kaj konstruktivnega za pripomniti osnovna fizikalno-ekonomska dejstva poznajo, zato sem bil za ostale nejasen.


- Tone - 22.9.2005

Sem se pozabil prijaviti - tole zgoraj je moj prispevek


- Tone - 24.9.2005

Velik problem zna biti sestava terena. Po trditvi soseda naj bi na globini 0,5 do 1m naletel na zelo trdo vodonepropustno laporo z večjimi kamni (velikosti nogometne žoge). Ko je sosed delal hišo, je imel celo bager goseničar velike probleme z iskopom temeljev.
K sreči je teren nagnjen in bi sigurno lahko izvedel neke vrste odvodnjavanje ledenega hranilnika v potok v neposredni bližini (tudi iz globine 2 ali celo 3m), tako da bi deževne padavine lahko pomagale ogrevati akumulacijo.
Sicer pa energije dežja itak ne potrebujem, saj bi odmrzoval s sončnimi kolektorji.


- Vigma - 25.9.2005

[quote="Anonymous"]Za odmrznitev vode potrebuješ toliko energije kot jo potrebuješ za segrevanje le te za 80°C.
Ledeni hranilnik toplote, kar zemeljski kolektor v bistvu je, izkorišča prav to energijo in s tem povezano ključno prednostjo,
Led bi torej odmrzoval čez leto, zamrzoval pa ko mi zmanjka sonca, manj bi se pa zanašal na odmrzovanje zaradi prodiranja sončne energije

quote]

Tone, še vedno ne razumem. Če pa ne razumem, sprašujem.

Za odmrznitev vode potrebuješ toliko energije kot jo potrebuješ za segrevanje le te za 80°C. Drži kot pribito.

Ledeni hranilnik toplote, kar zemeljski kolektor v bistvu je, izkorišča prav to energijo Tu pa imam probleme. Prej si zatrdil, da za odtalitev ledu potrebuješ toliko energije, kot je potrebno, da voda zamrzne. Sam si napisal, da POTREBUJEŠ energijo. Če hočeš stopiti led, mu moraš dovajati energijo, istočasno pa praviš, da boš to isto energijo, ki jo dovajaš, izkoriščal. Led ima vedno nižjo temperaturo od vode, in zato tudi manj toplote v sebi.

Led bi torej odmrzoval čez leto, zamrzoval pa ko mi zmanjka sonca, manj bi se pa zanašal na odmrzovanje zaradi prodiranja sončne energije Pa smo spet tam. Če ledu dovajaš toploto, se topi, če pa vodi odvzemaš toploto, postane led. V obeh primerih gre za manipulacijo s toploto.

Če boš tako naredil, kar ne boš, boš imel v hiši mrzlo, namesto toplo.
LP


- Tone - 25.9.2005

Sem 3 x prebral pa ne vem kaj ti ni všeč. Ledeni akumulator deluje zaradi pretvorbe agregatnega stanja vode, kar je ekvivalent spremembi temperature le te za 80°C. Vse ostalo je stvar enostavne logike in morda kakega lapsusa.