17.4.2013 ob 11:53
Letošnja zima tudi pri nas, v hribih, ni prinesla pretirano veliko sonca. Megla, oblaki, sneg, dež in temperature okoli ničle. Sončni kolektorji na strehi so počivali kar nekaj mesecev. Ampak prejšnji teden pa sonce. Veliko sonca. Kolektorji so pri nas obrnjeni bolj na vzhod kot zahod, tako da lovimo jutranje sonce, tja do 14, 15h. Popoldne pa me je kar nekaj dni zaporedoma čakalo presenečenje. Voda v bojlerju je imela 15°. Tudi sredi zime je sonce vodo pogrelo na 30-50°, torej če ostane na 15 nekaj ne štima. In v soboto dopoldne akcija. Sonce je pripekalo, črpalka za kolektorje pa tišina. Hiter pregled sistema pokaže, da elektronika ni vklopila črpalke. Povežem črpalko neposredno na elektriko in vzamem elektroniko iz ohišja....
Malenkost šoka sprva, ampak vezje ni bilo komplicirano in diagnostika je izgledala preprosta. 2 napajalni diodi v grezu čisto črni. Zaščitna zener dioda... No ja priključki so ostali. Nekje 3 ali 4 leta nazaj je v bližnje drevo udarila strela in zgleda je tudi tukaj pustila nekaj problemov. Potem pa veliko odkritje. Datumska koda vezja: "0389", KonTiki. Solarni sistem je brez posegov deloval od vgradnje julija 89 do aprila 2013. Samo vezje pa je bilo staro 24 let...
Zamenjam diodi, dodam zaščitno Zener diodo, vendar vezje še vedno ne dela. Gledam naprej. Najdem tranzistor BC547, ki ne prevaja. Po menjavi vezje vleče preveč toka in tranzistor se začne greti. Ok. Težave z črnimi diodami in pregoretim tranzistorjem so posledica nečesa drugega. Pomerim 250R potenciometer za nastavljanje diference... 5.7 mega ohma. Torej če 250R pomeni 15° razlike je 5.7 mega... 342.000°C... Razlog odkrit, le 250R potenciometra ni bilo doma. Po premisleku pa. Tega nisem nikoli spreminjal, torej konstantnih 7°. Vzamem 100R in 150R upora, dam namesto potenciometra in tadaaaam. Krmilje dela. Upam, da naslednjih 24 let...
Upam, da moj post vsaj malenkost pripomore k odgovoru ali se kolektorji splačajo ali ne. Starši znajo povedat, da je bilo to takrat "zelo drago" - "pet plač". Vendar koliko je bilo "5 plač" leta 89 sploh vredno? Najdem samo podatek za povprečno plačo iz 1991 (Povprečna mesečna neto plača, ki jo je prejel zaposleni leta 1991, je znašala (preračunano v evre) 43 evrov). Tudi danes je to zelo drago. Če bo pa trajalo 25 let pa presodite sami...
Malenkost šoka sprva, ampak vezje ni bilo komplicirano in diagnostika je izgledala preprosta. 2 napajalni diodi v grezu čisto črni. Zaščitna zener dioda... No ja priključki so ostali. Nekje 3 ali 4 leta nazaj je v bližnje drevo udarila strela in zgleda je tudi tukaj pustila nekaj problemov. Potem pa veliko odkritje. Datumska koda vezja: "0389", KonTiki. Solarni sistem je brez posegov deloval od vgradnje julija 89 do aprila 2013. Samo vezje pa je bilo staro 24 let...
Zamenjam diodi, dodam zaščitno Zener diodo, vendar vezje še vedno ne dela. Gledam naprej. Najdem tranzistor BC547, ki ne prevaja. Po menjavi vezje vleče preveč toka in tranzistor se začne greti. Ok. Težave z črnimi diodami in pregoretim tranzistorjem so posledica nečesa drugega. Pomerim 250R potenciometer za nastavljanje diference... 5.7 mega ohma. Torej če 250R pomeni 15° razlike je 5.7 mega... 342.000°C... Razlog odkrit, le 250R potenciometra ni bilo doma. Po premisleku pa. Tega nisem nikoli spreminjal, torej konstantnih 7°. Vzamem 100R in 150R upora, dam namesto potenciometra in tadaaaam. Krmilje dela. Upam, da naslednjih 24 let...
Upam, da moj post vsaj malenkost pripomore k odgovoru ali se kolektorji splačajo ali ne. Starši znajo povedat, da je bilo to takrat "zelo drago" - "pet plač". Vendar koliko je bilo "5 plač" leta 89 sploh vredno? Najdem samo podatek za povprečno plačo iz 1991 (Povprečna mesečna neto plača, ki jo je prejel zaposleni leta 1991, je znašala (preračunano v evre) 43 evrov). Tudi danes je to zelo drago. Če bo pa trajalo 25 let pa presodite sami...



