10.10.2006 ob 08:28
Samo dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalnih odpadnih voda v greznico presega ceno ljubljanske vode za 150 odstotkov
Ekolog Anton Komat napoveduje, da bo voda v Sloveniji v nekaj letih dražja za 300 do 400 odstotkov.
Če niste priključeni na javni vodovod in čistilno napravo, morate po novem plačati polno okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalnih odpadnih voda. Ta znaša okoli 126 tolarjev (0,5 evra) za kubični meter vode. Za primerjavo: enaka količina pitne vode iz ljubljanskega vodovoda stane 51,18 tolarja (0,2 evra).
Vladna uredba, na podlagi katere vsa vodovodna javna podjetja po Sloveniji zaračunavajo omenjeno okoljsko dajatev, je bila sprejeta že leta 2004. Vendar pa jo morajo gospodinjstva, ki niso priključena na javni vodovod, plačati šele za letos. Račune so - vsaj tisti iz Ljubljane in okolice - dobili šele pred nekaj dnevi. V njih jim ljubljansko vodovodno podjetje računa okoljsko dajatev za prvih osem mesecev leta. "Takšno navodilo smo dobili z republiške agencije za okolje," razlaga Zvone Gosar, prvi mož ljubljanskega javnega podjetja Vodovod-kanalizacija.
Ekolog Anton Komat za omenjeno dajatev krivi državo: "Do sredine prihodnjega desetletja naj bi bila, sodeč po evropskih direktivah, na čistilne naprave priključena vsa gospodinjstva. Država pa, namesto da bi do zdaj uspešno črpala evropska sredstva za ta namen, zdaj očitno potrebna sredstva črpa iz žepov ljudi." Komat meni, da se bo pri nas voda v prihodnjih letih podražila za 300 do 400 odstotkov. Slovenska pitna voda je namreč izredno poceni, zato z njo po Komatovih besedah ravnamo negospodarno: "Z njo peremo avte in zalivamo vrtove, namesto da bi zbirali deževnico."
Omenjena sredstva, ki jih javna vodovodna podjetja poberejo kot okoljsko dajatev, romajo v državni proračun, od tod pa naj bi jih država vračala občinam za financiranje gradnje objektov za odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Vendar le, če imajo občine narejen operativni program varstva okolja na področju odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Če programa nimajo, država obdrži denar v svojem proračunu, razlagajo v ljubljanskem podjetju Vodovod-kanalizacija.
Sicer pa naj bi letos država pobrala za okoli 9,7 milijarde tolarjev okoljskih dajatev, prihodnje leto pa okoli milijardo tolarjev manj, pravijo na okoljskem ministrstvu. Vzrok za manjšo bero je čiščenje centralne čistilne naprave.
Poleg okoljske dajatve morajo prav vsa gospodinjstva za državni proračun plačati še en vodni davek, kot obe dajatvi imenujejo oskrbovalci z vodo. Gre za vodno povračilo, ki znaša 21,1 tolarja ali 0,09 evra za kubični meter. Poleg tega morajo porabniki vode na oba omenjena davka plačati še 8,5-odstotni DDV. Takšne dajatve veljajo tudi za podjetja, ki niso posebni porabniki vode (recimo papirna industrija), pravijo na Vodovod-kanalizaciji. Dodajmo, da je treba k polni okoljski dajatvi za tiste, ki odvajajo vodo v greznice, po novem prišteti še strošek za čiščenje greznic. Ta naj bi znašal nekaj deset evrov za čiščenje. Greznic namreč že nekaj mesecev ne smejo več čistiti člani gospodinjstev.
Gospodinjstva, ki niso priključena na javni vodovod, bodo morala plačati vodovodnim javnim službam akontacijo okoljske dajatve za 50 kubičnih metrov porabljene vode na osebo na mesec. Gre za poravnavo od začetka leta do konca avgusta, medtem ko bodo morali po novem akontacijo plačevati na tri mesece, in sicer za porabo 25 kubičnih metrov vode na mesec. Spomladi prihodnje leto bo vodovodno javno podjetje obračunalo obveznost gospodinjstev po dejanski porabi. Ocene so, da oseba porabi na mesec okoli 40 kubičnih metrov vode (več v urbanih okoljih, manj na podeželju). Tako lahko nekatera gospodinjstva pričakujejo doplačila.
VIR: Finance, 10.10.2006
Ekolog Anton Komat napoveduje, da bo voda v Sloveniji v nekaj letih dražja za 300 do 400 odstotkov.
Če niste priključeni na javni vodovod in čistilno napravo, morate po novem plačati polno okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalnih odpadnih voda. Ta znaša okoli 126 tolarjev (0,5 evra) za kubični meter vode. Za primerjavo: enaka količina pitne vode iz ljubljanskega vodovoda stane 51,18 tolarja (0,2 evra).
Vladna uredba, na podlagi katere vsa vodovodna javna podjetja po Sloveniji zaračunavajo omenjeno okoljsko dajatev, je bila sprejeta že leta 2004. Vendar pa jo morajo gospodinjstva, ki niso priključena na javni vodovod, plačati šele za letos. Račune so - vsaj tisti iz Ljubljane in okolice - dobili šele pred nekaj dnevi. V njih jim ljubljansko vodovodno podjetje računa okoljsko dajatev za prvih osem mesecev leta. "Takšno navodilo smo dobili z republiške agencije za okolje," razlaga Zvone Gosar, prvi mož ljubljanskega javnega podjetja Vodovod-kanalizacija.
Ekolog Anton Komat za omenjeno dajatev krivi državo: "Do sredine prihodnjega desetletja naj bi bila, sodeč po evropskih direktivah, na čistilne naprave priključena vsa gospodinjstva. Država pa, namesto da bi do zdaj uspešno črpala evropska sredstva za ta namen, zdaj očitno potrebna sredstva črpa iz žepov ljudi." Komat meni, da se bo pri nas voda v prihodnjih letih podražila za 300 do 400 odstotkov. Slovenska pitna voda je namreč izredno poceni, zato z njo po Komatovih besedah ravnamo negospodarno: "Z njo peremo avte in zalivamo vrtove, namesto da bi zbirali deževnico."
Omenjena sredstva, ki jih javna vodovodna podjetja poberejo kot okoljsko dajatev, romajo v državni proračun, od tod pa naj bi jih država vračala občinam za financiranje gradnje objektov za odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Vendar le, če imajo občine narejen operativni program varstva okolja na področju odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Če programa nimajo, država obdrži denar v svojem proračunu, razlagajo v ljubljanskem podjetju Vodovod-kanalizacija.
Sicer pa naj bi letos država pobrala za okoli 9,7 milijarde tolarjev okoljskih dajatev, prihodnje leto pa okoli milijardo tolarjev manj, pravijo na okoljskem ministrstvu. Vzrok za manjšo bero je čiščenje centralne čistilne naprave.
Poleg okoljske dajatve morajo prav vsa gospodinjstva za državni proračun plačati še en vodni davek, kot obe dajatvi imenujejo oskrbovalci z vodo. Gre za vodno povračilo, ki znaša 21,1 tolarja ali 0,09 evra za kubični meter. Poleg tega morajo porabniki vode na oba omenjena davka plačati še 8,5-odstotni DDV. Takšne dajatve veljajo tudi za podjetja, ki niso posebni porabniki vode (recimo papirna industrija), pravijo na Vodovod-kanalizaciji. Dodajmo, da je treba k polni okoljski dajatvi za tiste, ki odvajajo vodo v greznice, po novem prišteti še strošek za čiščenje greznic. Ta naj bi znašal nekaj deset evrov za čiščenje. Greznic namreč že nekaj mesecev ne smejo več čistiti člani gospodinjstev.
Gospodinjstva, ki niso priključena na javni vodovod, bodo morala plačati vodovodnim javnim službam akontacijo okoljske dajatve za 50 kubičnih metrov porabljene vode na osebo na mesec. Gre za poravnavo od začetka leta do konca avgusta, medtem ko bodo morali po novem akontacijo plačevati na tri mesece, in sicer za porabo 25 kubičnih metrov vode na mesec. Spomladi prihodnje leto bo vodovodno javno podjetje obračunalo obveznost gospodinjstev po dejanski porabi. Ocene so, da oseba porabi na mesec okoli 40 kubičnih metrov vode (več v urbanih okoljih, manj na podeželju). Tako lahko nekatera gospodinjstva pričakujejo doplačila.
VIR: Finance, 10.10.2006

hock: . po napisanem sodeč, naj bi naša petčlanska družina mesečno porabila 200 kubičnih metrov vode. to pomeni več kot 6 m3 na dan => kliči gasilce vsak dan enkrat. večina hiš v okolici ima 15-20 kubične rezervoarje in večinoma več kot dvakrat (ob največji suši) ne kličejo gasilcev za pripeljati 8 m3 vode. edino jaz se pripravljam na večji podvig:

