PodSvojoStreho.net Gradnja in obnova Klasična gradnja Parcela v "luknji" na kateri nivo postaviti hišo in kako

Ocena teme:
  • Glasov: 0 - Povprečje: 0
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
#16
Hanzi Napisal:Pa saj je razlike med njima cca 10 cm (izolacija, estrih, obloga) tako da glej da ti voda ne bo tekla v hišo iz ceste in konec.
Pa ti v LI ali pa v PGD kaj piše kako visoko lahko nasipaš?

LI ne opredeljuje glede nasipavanja ničesar. PGD pravkar izdelujemo.
Razlike med njima (gotovi tlak, nivo plošče) pa bo malo več kot 10 cm - pričakujem kakih 20 cm verjetno več.

Tvoje stališče je torej nivo ceste+nekaj cm = nivo plošče (ne gotovega tlaka), če te prav razumem.

Večina ljudi mi načelno svetuje tako kot sem tebe razumel - češ hidroizolacija je OK ampak... ziher je ziher... sam pa nekako ne znam presoditi oz. se odločiti je to pretiravanje ali razumska previdnost (morda glede na današnjo kakovost izvedbe del tudi paranoja ni odveč ampak kaj pa vem.
#17
cinik,
nisi povedal/napisal kako je z vodami v tvoji okolici. Podtalnica, Drava,......
Primer nedavno nazaj: Investitorja sem komaj prepričal, da je naredil AB ploščo s koto "10 cm" nad cesto!!!!
Dobro leto za tem, sedaj, se cesta popravlja in se je dvignila za višino asfalta. VodaTongueoplave v Savinjski dolini potokov so kar dostikrat.
Sedaj mu je žal, ko sem mu ugovarjal, da nasujmo še 20m3, da bo višje, da me ni poslušal.
Tudi tebi bi predlagal smer kot je zapisana v zadnjih odgovorih: Naredi "vrh AB plošče min. 20cm nad cesto"!! Nato boš še pridobil višino s tlaki.
Hidroizolacijo boš rešil z vertikalo preko zidu, plošče in na temelj.
Lep pozdrav
#18
Vsem ena velika hvala lepa za mnenja - čisto vsem.

Som glede vode:
- vodnjaki na globini 8 -10 m (pred izgradnjo kanala HE zlatoličje ca 6-8 m) Izjemoma je danes nekaj vodnjakov na višini 6m (ne na moji mikrolokaciji za katero velja bolj proti 8m).
- stare hiše imajo vse kleti brez kakršnekoli hidroizolacije nihče nima problema z vodo v kleti
- poplavni nivo - totalno rešeno odkar je postavljen kanal za HE Zlatoličje, poplavne vode pred izgradnjo kanala pa so itak ostajale pod nivojem kjer bom imel hišo. Izliv Drave ob poplavah je zaradi naravnih danasti v malo drugo smer - v smer Duplek (kjer imajo tudi danes s tem občasne težave oz. poplave), jaz sem na drugi desni strani Drave. Potokov, hudournikov ni.
- površinske luže ob velikih nalivih praviloma tukaj niso problem, ki bi trajal nekaj dni, poniknejo razmeroma hitro
- * spodaj še malo več da ne bo kdo obupal in nehal brat zaradi dolžine posta

Iz navedenih razlogov vendarle ne bi rad pretiraval. Smiselno se mi zdi ta moment ne vem pa če je to neka standardna/smiselna rešitev
1 pasovni temelji
2 potreben nastavek
3 plošča
4 horizontalna HI
5 toplotna izolacije
6 estrih
7 finalna obloga

=> nivo ceste ca. 10 cm pod ravnjo 4
seveda tudi vertikalna HI, ki pa bi jo morda veljalo potegniti kakih 20 cm preko 7. S čemer rešim tudi občasne zmerne snežne zamete pozimi (ob hišah zna veter tukaj nabrati tudi 30-40 cm (no 40 je že ekstrem in izjema).
Nivo nasutja okrog hiše bi zaključil poravnano s cesto oziroma bi v tem delu izvedel zelo zelo blag padec od hiše. Na ta način bi recimo v hišo vstopal preko ca. 30 cm praga (dobra stopnica in pol recimo). Ostalo bi nasul nekaj več ob hiši in nato padec proti mejam parcele. Z moje SV strani (v prvem postu je skica) najbrž ne bom zasipaval nič. To se mi zdi relativno dober kompromis
Je to pametno ali brezveze. Som, ti bi še vedno vrh AB plošče min 20 cm nad cesto, 10 cm se ti zdi premalo glede na dodatne podatke zgoraj?.
Staroselci tukaj, ki imajo pritlične hiše imajo podobno urejeno - dve nizki stopnici pri vhodu. Novogradnje večinoma podobno, je pa nekaj tudi takih, ki imajo koto 0 (kot jo je definiral Vuego zgoraj) poravnano z okoliškim terenom (to se mi zdi drug ekstrem, ki se mi ne zdi pameten).
Zakaj ne bi rad šel preveč visoko?Vodi me predvsem estetski motiv in pa za hišo (proti parceli 5 na skici mojega prvega posta) bi rad imel teraso in ne balkona - tukaj sem malo "ciničen".

----------
Bom še tukaj malo na temo vode in dovoljena etažnost, ker sem zgoraj napisal, da klet ni dovoljena
*Da ne bi koga zmotilo zakaj je klet tukaj ni dovoljena in bi bil pod vtisom da zaradi poplav. Leta 91 (ali 93 nisem 100%) je takratna občina Maribor na tem območju predpisala etažnost P+M (do takrat klet dovoljena), sledilo je obdobje, ko je upravna enoto mižala na eno oko in pogosto dovoljevala klet in obdobje, ko je klet tolerirala, če je bila v bližini druga legalna gradnja s kletjo. Trenutno praviloma kleti ne dovoljujejo, izjema so nadomestne gradnje (klet že bila) in uporaba stare argumentacije - legalna okoliška gradnja, v tem primeru to praviloma podljaša postopek pridobitve GD. Sam nimam namena "provocirati UE" in nimam realne potrebe po kleti - obstajajo tudi primeri, ko navedena argumentacija ni pomagala (imam občutek da je vse skupaj odvisno od referenta). Po novi prsotorski ureditvi, ki pa bo sprejeta kdo ve kdaj (sprejemajo jo že kakih 8 let), bi naj občina na območju dovolila tudi K+P+M. Dosedanja ureditev po moji presoji izhaja iz helikopterskega pogleda prejšnje MB občine, ki je zaradi nekaj problematičnih mest na celotnem območju, brez upoštevanja lokalnih posebnosti določila etažnost P+M in bila pri tem ponekod motivirana z možnostjo poplav, ponekod z vodovarstvenim območjem (tako mi je bilo rečeno), delno pa menda tudi z standardno hišo tega območja (podolgovata, butana in praviloma brez kleti). Toliko kot ekskurz.
#19
Živjo,

da te malo potolažim. Jaz imam zelo podoben problem. Imam parcelo cca. 1000m2 in na severni strani tudi občinsko cesto, ki pa je za slab meter višja od najnižje točke parcele. Tako imam namen dvigniti teren po celi površini za 1,2m. Material pa bom imel deloma od izkopa, večji del pa pripeljal. Na J, V in Z strani pa bom naredil oz. sem že deloma, škarpo, ki se bo nadaljevala v ograjo. Je veliko dela, a bom imel za cca. 30 cm višji teren od ceste, kajti cesto dejansko lahko kmalu sanirajo "dvignejo". Poleg tega bom imel celo parcelo praktično ravno.

LP
#20
Hvala za namig o robnikih.
GRADiM Napisal:Ta štorija okrog kleti mi je pa res malo trapasta...
Ma trapasta je tudi meni. To je sicer čisti ekskurz ampak včasih je kake stvari skorja nemogoče razumeti in so na nek način zanimive. Naslednje sem nekako izbrskal s pogovorm na občini (merodajna je sicer UE), info od drugih graditeljev okrog, branjem LI in tudi direktno prostorkih aktov, ter pogovora z mojim projektantom
- leta 70-90 skoraj vsi delajo klet, ker je izkop enostaven ter poceni in so motivirani z gramozom, ki ga koristijo pri gradnji za betonirane kleti in druge potrebe. S pridobitvijo dovoljenj glede kleti ni bilo problemov.
Leta 91 ali 93 nova prostorska ureditev (naknadnih sprememb ali bistvenih dopolnitev ni bilo)
- obdobje ko praviloma dovolijo klet brez problemov
- Kakih sedem do pet let nazaj dve novogradnji dobita klet (ena je bila nadomestna, pri drugem šlo skozi brez problemov)
- Dve do tri leti nazaj: eden dela klet ima GD, drugi dela klet pod nadstreškom za avte malo sumim da na črno,
- eno leto nazaj, skoraj leto dni podalajšan postopek pridobitve GD (dve zavrnitvi, šlo je za nadomestno gradnjo), na koncu le dobljeno GD na podlagi nikjer dokumentirane kleti (zgrajena pa najbrž pred 2. sv vojno, so jo z UE prišli slikat) zgrajene izven osnovnega objekta kot neka zemljanka - primer poznam, ker gre za soseda, ki je doktoriral iz kleti, ki jo je hotel imeti na vsak način
- lani jeseni do zdaj: dve novogradnji brez kleti (no morda je niso želeli)

Projektant mi je povedal, da je v občini imel v zadnjem času (ni definiral kaj je zadnji čas) 4 projekte s kletjo. V treh primerih je dovoljenje za klet bilo pridobljeno na podlagi argumentacije - da jo ima okoliška legalna gradnja, so pa na UE postavili neke dodatne zahteve. V enem primeru si je po zavrnitvi z UE menda investitor glede kleti premislil in je spremenil projekt.
Kakorkoli za mene nepomebno - sem se sprijaznil, da kleti ne bo imam pač nad zemljo prostor namenjene kurilnici in prosotor za shranjevanje krame, ki se nabere v vsaki hiši.
#21
Ico Napisal:Živjo,

da te malo potolažim. Jaz imam zelo podoben problem. Imam parcelo cca. 1000m2 in na severni strani tudi občinsko cesto, ki pa je za slab meter višja od najnižje točke parcele. Tako imam namen dvigniti teren po celi površini za 1,2m. Material pa bom imel deloma od izkopa, večji del pa pripeljal. Na J, V in Z strani pa bom naredil oz. sem že deloma, škarpo, ki se bo nadaljevala v ograjo. Je veliko dela, a bom imel za cca. 30 cm višji teren od ceste, kajti cesto dejansko lahko kmalu sanirajo "dvignejo". Poleg tega bom imel celo parcelo praktično ravno.

LP

Hvala tudi za tvoj input. Sam bom poizkusil stremeti k rešitvi, ki ne bo povsem ravna - vsaj ne takoj. Ker pri novogradnjah ne dovolijo kleti je tukaj razmeroma težko priti do zastonj zemlje (nihče je nima ravno viška). Pri daljšem prevozu je že sam prevoz drag. Nakup zemlje pa sploh ni poceni. Pri konkretnih kubikih znese za konkretno €. Zato si prizadevam za rešitev v smislu, da enkrat se bo komu višek že pojavil in bi stvar dokončno uredil morda tudi po vselitvi. Razen tega ob omejenem budgetu za gradnjo škarpe in zemlja za nasutje niso ravno prioriteta... Morda bi pa morala biti, kaj pa vem.

Pa saj tragedije ni bo že...
1 2
Iskanje po temi