23.3.2019 ob 13:45
Da poskusim pojasniti način delovanja ogrevanj zunanjih površin:
Najprej - en povprečno velik uvoz v garažo (tam okoli 5x10m) lahko "kuri" če je klančina asfaltna vsaj 150W po kvadratu. Se pravi nekje okrog 7,5kW v eni uri. Če je klančina betonska ali narejena z tlakovci pa je ta številka še nekaj višja. Imajo pa vsa taka ogrevanja za aktiviranje vklopa predvidena dva pogoja, katera morata biti izpolnjena. Prvi je temperatura (običajno je ta nastavljena na 5⁰C) drugi pogoj pa je prisotnost vlage (vode, snega). Ta merilnik (optimalno bi bilo da sta vgrajena vsaj dva) je vgrajen v površino uvoza, izgleda pa kot cca 5 cm velik krog, v katerem so vidni prstani. Med njimi pa se meri prevodnost. Če le ta obstaja (ob prisotnosti vode, snega, ki se tudi topi) in seveda če je temperatura nižja od 5⁰C, se ogrevanje aktivira in je aktivno dokler bodisi naraste temperatura preko 5⁰C ali pa merilnik vlage ne zaznava več prisotnosti le te na svojem senzorju. Tako da je dokaj važno, da je merilnik vlage zmontiran točno v nivoju in ne v kaki vdolbini, katera bo lovila vodo. Ker bo potem ogrevanje delovalo tudi če bo klančina kopna. Ker pa se za take reči pri uporabah, kjer je lastnikov več, največkrat sploh ne skrbi, se dokaj hitro lahko zgodi, da so (električne) porabe lahko dokaj velike. Poznam primer, ko je lastnik ogrevanega dvorišča dobil poračun v znesku krepkih 6.000 €.
Če se vzame neko povprečno možnost, ko sta za delovanje teh ogrevanj izpolnjena oba pogoja (temperatura in vlaga na senzorju) je takih dni v eni zimi nekje okrog 10, 12. Kar pomeni porabo med 2.000 in 2.500 kW. Za omenjenih 50 kvadratov ogrevanja asfalta. Od tu dalje pa ni več težko opraviti pretvorbe v tiste evrčke.
Spodaj n sliki: senzor vlage, ki je običajno na dveh mestih vgrajeno v tla.
Najprej - en povprečno velik uvoz v garažo (tam okoli 5x10m) lahko "kuri" če je klančina asfaltna vsaj 150W po kvadratu. Se pravi nekje okrog 7,5kW v eni uri. Če je klančina betonska ali narejena z tlakovci pa je ta številka še nekaj višja. Imajo pa vsa taka ogrevanja za aktiviranje vklopa predvidena dva pogoja, katera morata biti izpolnjena. Prvi je temperatura (običajno je ta nastavljena na 5⁰C) drugi pogoj pa je prisotnost vlage (vode, snega). Ta merilnik (optimalno bi bilo da sta vgrajena vsaj dva) je vgrajen v površino uvoza, izgleda pa kot cca 5 cm velik krog, v katerem so vidni prstani. Med njimi pa se meri prevodnost. Če le ta obstaja (ob prisotnosti vode, snega, ki se tudi topi) in seveda če je temperatura nižja od 5⁰C, se ogrevanje aktivira in je aktivno dokler bodisi naraste temperatura preko 5⁰C ali pa merilnik vlage ne zaznava več prisotnosti le te na svojem senzorju. Tako da je dokaj važno, da je merilnik vlage zmontiran točno v nivoju in ne v kaki vdolbini, katera bo lovila vodo. Ker bo potem ogrevanje delovalo tudi če bo klančina kopna. Ker pa se za take reči pri uporabah, kjer je lastnikov več, največkrat sploh ne skrbi, se dokaj hitro lahko zgodi, da so (električne) porabe lahko dokaj velike. Poznam primer, ko je lastnik ogrevanega dvorišča dobil poračun v znesku krepkih 6.000 €.
Če se vzame neko povprečno možnost, ko sta za delovanje teh ogrevanj izpolnjena oba pogoja (temperatura in vlaga na senzorju) je takih dni v eni zimi nekje okrog 10, 12. Kar pomeni porabo med 2.000 in 2.500 kW. Za omenjenih 50 kvadratov ogrevanja asfalta. Od tu dalje pa ni več težko opraviti pretvorbe v tiste evrčke.
Spodaj n sliki: senzor vlage, ki je običajno na dveh mestih vgrajeno v tla.


hock: 

