16.3.2021 ob 21:16
lol....
"Ko bom velik, bom malo manj majhen"
PodSvojoStreho.net Gradnja in obnova Nizkoenergijska in pasivna gradnja Inštalacije v plošči
16.3.2021 ob 22:26
Kot že omenjeno, v principu ni dobro inštalacij zabetonirati v nosilno konstrukcijo stavbe, ker ima konstrukcija bistveno daljšo življensko dobo od inštalacij. Se pa to vseeno počne, ker je ceneje, včasih pa so še drugi razlogi (če je na primer z urbanističnimi pogoji omejena višina etaže).
V etažno AB ploščo se pogosto vgradi elektriko za stropne luči, da ni potrebno vgraditi spuščenega stropa. Lahko bi sicer tudi te kable peljali v tlaku zgornje etaže, ampak to organizacijsko ni najboljše, ker utegne kdaj druga etaža imeti drugega lastnika. So pa to tanke cevi ki potekajo lokalno (od stikal do luči), tako da so v nosilnosti plošče nezaznavne.
Ostalo elektriko je običajno lažje voditi v tlakih, že iz vidika organizacije del, da ni potrebno terminsko usklajevati gradbinca in električarja za vsako ploščo, pa tudi električar raje dela v zgrajenih in zaprtih objektih.
Je pa enaka logika kot pri stropnih lučeh tudi pri prezračevalnih ceveh - ker so običajno dovodni ventili pod stropom, mora razvod potekati bodisi v tlaku zgornje etaže, v spuščenem stropu ali v AB plošči. Kadar so prezračevalni ventili na stenah, je še četrta možnost razvoda v tlaku iste etaže in potem po utorih v stenah do mesta vpiha/zajema. Od teh rešitev je razvod v AB plošči najbolj ekonomičen.
AB plošče so običajno že v osnovi dovolj debele, da je možno prezračevalne cevi spraviti med zgornjo in spodnjo armaturo brez dodatne odebelitve plošče, torej brez dodatnih (materialnih) stroškov, kot jih imamo pri spuščenem stropu ali debelejših tlakih. Na ta način se še celo malo zmanjša količino vgrajenega betona in lastno težo plošče, po principu votlih predfabriciranih plošč.
Seveda mora razpored cevi potrditi statik. Prezračevanje se da stlačiti tudi v 17cm debelo ploščo, če so razponi dovolj majhni in statik dovolj pogumen.
Kar se vodovoda in kanalizacije tiče, se mi zdi da sta najbolj podvržena obrabi in potrebujeta največ vzdrževanja, zato bi jih sam najraje ne vgrajeval drugam kot v suhomontažne obloge sten. Že pri vgradnji v tlake se mi zdi, da je preveč dela z dostopom do cevi če gre kaj narobe, sploh če je v estrihu vgrajeno talno gretje. Mora pa biti tloris stavbe temu prilagojen, da so vsi porabniki vode ob eni steni, kar običajno ni prioriteta pri zasnovi tlorisa - bistvo hiše je, da bomo v njej živeli, ne da bomo imeli najbolj racionalno zasnovo inštalacij. Zato se razvodom vode in kanalizacije v tlaku pogosto ne moremo izogniti, terja pa kanalizacija podobno kot prezračevanje večjo debelino tlaka zaradi večjih premerov cevi in potrebnih naklonov, vodovod pa je po prostorskih zahtevah bolj podoben elektriki.
V etažno AB ploščo se pogosto vgradi elektriko za stropne luči, da ni potrebno vgraditi spuščenega stropa. Lahko bi sicer tudi te kable peljali v tlaku zgornje etaže, ampak to organizacijsko ni najboljše, ker utegne kdaj druga etaža imeti drugega lastnika. So pa to tanke cevi ki potekajo lokalno (od stikal do luči), tako da so v nosilnosti plošče nezaznavne.
Ostalo elektriko je običajno lažje voditi v tlakih, že iz vidika organizacije del, da ni potrebno terminsko usklajevati gradbinca in električarja za vsako ploščo, pa tudi električar raje dela v zgrajenih in zaprtih objektih.
Je pa enaka logika kot pri stropnih lučeh tudi pri prezračevalnih ceveh - ker so običajno dovodni ventili pod stropom, mora razvod potekati bodisi v tlaku zgornje etaže, v spuščenem stropu ali v AB plošči. Kadar so prezračevalni ventili na stenah, je še četrta možnost razvoda v tlaku iste etaže in potem po utorih v stenah do mesta vpiha/zajema. Od teh rešitev je razvod v AB plošči najbolj ekonomičen.
AB plošče so običajno že v osnovi dovolj debele, da je možno prezračevalne cevi spraviti med zgornjo in spodnjo armaturo brez dodatne odebelitve plošče, torej brez dodatnih (materialnih) stroškov, kot jih imamo pri spuščenem stropu ali debelejših tlakih. Na ta način se še celo malo zmanjša količino vgrajenega betona in lastno težo plošče, po principu votlih predfabriciranih plošč.
Seveda mora razpored cevi potrditi statik. Prezračevanje se da stlačiti tudi v 17cm debelo ploščo, če so razponi dovolj majhni in statik dovolj pogumen. Kar se vodovoda in kanalizacije tiče, se mi zdi da sta najbolj podvržena obrabi in potrebujeta največ vzdrževanja, zato bi jih sam najraje ne vgrajeval drugam kot v suhomontažne obloge sten. Že pri vgradnji v tlake se mi zdi, da je preveč dela z dostopom do cevi če gre kaj narobe, sploh če je v estrihu vgrajeno talno gretje. Mora pa biti tloris stavbe temu prilagojen, da so vsi porabniki vode ob eni steni, kar običajno ni prioriteta pri zasnovi tlorisa - bistvo hiše je, da bomo v njej živeli, ne da bomo imeli najbolj racionalno zasnovo inštalacij. Zato se razvodom vode in kanalizacije v tlaku pogosto ne moremo izogniti, terja pa kanalizacija podobno kot prezračevanje večjo debelino tlaka zaradi večjih premerov cevi in potrebnih naklonov, vodovod pa je po prostorskih zahtevah bolj podoben elektriki.
2.4.2021 ob 10:30
Sam sem vse elektro kable in nekaj prezračevalnih cevi dal v 12 cm spuščeni strop. V spuščenem stropu imam sedaj tudi povečini samo vgradne luči. Resda sem pa to planiral (spuščeni stropi) že pri gradnji hiše. Svetlo višino imam 265 cm.
