[csamo001]

Kot so ti napisali: cilj je ustavljanje toplotnega toka, da čimveč toplote ostane v kotlu. In tako lahko dejansko z malo železja v kotlu bistveno povečaš izkoristek svojega kotla. Pripiranje lopute in s tem poslabševanje izkoristka gorenja pa ni ravno pot, po kateri je smiselno iti.

[bozgom]

Še ne tako dolgo nazaj so mestni plin pridobivali s suho destilacijo lesa. Postopek je bil enostaven- les segreješ na primerno temperaturo, preprečiš dostop kisika in iz dimnika črpaš plin v rezervoar. Drva gorijo tako, da dajo 70% toplote iz plinske faze in 30% iz trde faze (oglja).
Ko boš topli peči zapiral dotok kisika boš v praksi izvajal suho destilacijo lesa. Ker plina verjetno ne boš črpal v kakšen rezervoar bodo to čiste izgube. Porabil ne boš nič manj drv, le dimnik bo bolj hladen.

[csamo001]

Zanimivo, tega nisem vedel. Glede na to, da se oglje danes pridobiva strojno - a potem stranski produkt (plin) najbrž tudi koristno uporabijo?

[sassapo]

Citat:
Veliki kotli na lesne ostanke so zgrajeni za zimski pogon, ko so energetske potrebe najvišje. Poleti poraba običajno pade za 90%, zato je izkoristek takšnih kotlarn zelo majhen. Sedaj poizkušajo obstoječim kotlom prigraditi napravo za vplinjevanje lesa. S plinom želijo poleti proizvajati elektriko, s čimer se korist večkratno poveča.
Vplinjevanje ima v primerjavi z zgorevanjem boljši izkoristek. Pri tem je les s svojimi 85 odstotki hlapnih delov najbolj plinsko bogato trdo gorivo, pri čemer samo 15% lesa zgori v trdni obliki.

Motorje na lesni plin poznamo že več kot 100let. Problem lesnega plina je njegova nečistost, posledično imajo ti motorji relativno kratko življenjsko dobo.

[aleks]

Zanimivo, tega nisem vedel. Glede na to, da se oglje danes pridobiva strojno -  a potem stranski produkt (plin) najbrž tudi koristno uporabijo?

nekaj ga lahko kondenzirajo v frakcionirki za pridobivanje terpentina, raznih težjih olj, katranskih olj, itd. kar po kondenzaciji še vedno ostane v plinski fazi (CO, H2) lahko uporabijo za ogrevanje retort kjer se vrši ta suha destilacija. za lesne destilate zdaj ni več veliko rabe, v glavnem podobne snovi pridobivamo iz nafte. včasih je bila pa to velika reč.

[Mrus]

Ali morajo biti turbolatorji obvezno okrogli.
Kaj če bi dal na samo nekaj železa in bi pline prisilil na daljšo pot po peči, kot je označeno na sliki

[aleks]

Oblika ni toliko pomembna, bolj je pomembno da se razbije tok plinov. Plini imajo eno tako hecno lastnost, da se jim viskoznost poveča s temperaturo in ohranijo sredino vročega toka. To je potrebno razbiti in tam odvzeti toploto.

[Hanzi]

Narezes, nastrizes trakove železa in jih v sveder zavrtis s kleščami v primežu. 
Premeri višino med policami v peči, da ne boš delal širših trakov, ker potem ne boš notri slravil

[Bajkman]

Dimne lopute, kot rečeno, ni.

Pri meni gre za identično peč, Centrometal EKO-CK P, prav tako 30kW. Dimne loputa pri izhodu v dimnik res nima.  Danes je bil dimnikar pri meni in je bil presenečen, da peč tega nima, je pa na izhodu za priklop dimniške cevi našel pripravljeno oz. narejeno luknjo za vgradnjo te famozne lopute. Primer:

https://www.ebay.de/itm/Drosselklappe-st...3109498740




TDP imam pri tej peči cca 280°C - 300°C ko je čista in s časom naraste na 320°C. Takrat peč očistim in se spet zniža na dobrih 280°C. Dimnik ima 12m višine od priklopa peči in premer 20cm. Premer je za 30kW moč prevelik, moral bi biti 18cm. Tako da vlek je že iz tega naslova prevelik, kar mi pravi tudi občutek in prikazuje TDP.
Posvetoval sem se z dimnikarjem in kak regulator vleka ne pride v poštev. Razbijanje za novo odprtino v šamotno tuljavo pravi da je norost, na čistilna vrata zavrača, direktno na nerjavečo cev ne gre ker je prekratka (koleno na koleno). Rešitve so tri, kot vidim tu na forumu:

a) Priprtje vratic za čiščenje dimnika
b) Vgradnja dimniške lopute
c) Dodatni svedri (turbolatorji) na obe polički trovlečnega kotla.

Katera rešitev oz kombinacija rešitev bi bila najboljša, da bi po možnosti znižal malo nad 200°C?

Hvala