Žerjavar Napisal:Morda imaš prav!? Prav gotovo pa tak način precej poenostavi konstruiranje.
Moje razmišljanje: Korak je radalja med koncema obeh pet pri normalni hoji. Pri zavitih stopnicah s tem korakom meriš pot po hojnici (enako bi meril s šestilom). Ali boš pri ostrejši krivini skrajšal korak, da bo dolžina loka enako dolga kot na ravnem delu?
Hmm... Kako meriš od konca do konca pete? Recimo pri hoji naravnost. Ali dobesedno od točke do točke ali od ene pravokotne projekcije te točke na srednjo linijo hoje do naslednje takšne? Bi zarisane daljice teh meritev opisovale ravno črto ali nekaj žagastega? Ali še drugače, bo razdalja med dvema koncema leve (ali desne) pete enaka dolžini dvek korakov ali bo to nekaj manjšega?
Sem prej po kuhinji malo hodil v "krogih", se po eni strani trudil hoditi čim bolj naravno in po drugi strani pozorno opazovati gibanje nog. Koliko mi je to uspelo, je sicer vprašanje. :-) Ampak noge so mi zagotovo potovale po neke sorte lokih in nikakor ne po ravnih linijah. Še prav posebej očitno je bilo to pri zunanji nogi. Res pa to tem bolj velja pri velikih radijih vrtenja, ko je razlika med loki in tetivami majhna. Pri majhnih radijih, primerljivih z dimenzijo človeka (mišljene so tlorisne dimenzije), pa začne iti narobe vse živo. Prihaja do določenega vrtenja na prstih, ne petah, korakov nazaj, ... Ampak bi rekel, da gre to narobe tako pri lokih kot pri tetivah.
Žerjavar Napisal:Tako sem tudi sam razmišljal. V tem smislu mi je tvoja razlaga določitve točke A logična. Pa ugotovim, da stopnica (linija višinskega skoka) ni na diagonali ampak blizu diagonale. Me je pa pri tem zmotil slučaj, če bi se ta stopnica le malenkost premaklnila in bila na drugi strani diagonale. Ta malenkostni premik bi imel za posledico velik premik točke A - mnogo večji, kot če bi se stopnica za enako razdaljo premaknila v nasprotno smer (odmaknila od diagonale).
Posledično bi se tudi zelo premaknila točka B, ker bi na levi od diagonale ostala ena stopnica manj, torej bi bilo tudi desno od nje upoštevati eno manj.
Ta velika sprememba položaja za konstrukcijo ključnih točk ob malenkostni spremembi položaja stopnice, me je odvrnila od misli na tako razlago. Priznam, nisem poskusil (vem, da bi moral) konstruirati položaja obeh točk za majhno spremembo položaja "srednje" stopnice. Morda pa situacija ni katastrofalna?
Sva razmišljala zelo podobno, zelo, zelo podobno. Le da se jaz nisem ukvarjal s smiselnostjo postopka in me potem slaba pogojenost sistema, ki sem jo sicer ravno tako opazil, ni zmotila pri "reševanju naloge". Oz., če sem zelo natančen, tudi meni to zaenkrat zgolj izgleda zelo slabo pogojeno, dokazat tega ali vsaj naredit konstrukcijo z malenkostnim premikom preko diagonale, pa se nisem spravil. Se mi nekako ne da.
Ampak za konstrukcijo nekih realnih stopnic bi si pa vsekakor želel postopka, ki ne bi bil slabo pogojen in majhna sprememba vhodnih podatkov ne bi pomenila popolnoma drugačnih stopnic.
Žerjavar Napisal:Morda bi tak način konstruiranja bil v redu, če bi začetni krog 100 mm imel položaj izven diagonale % toliko, kot je izven diagonale sredina med dvema stopnicama.
Tudi začetnih 100 mm se mi ne dopade. Premer bi moral biti odvisen od širine stopnice, števila poševnih stopnic in širine stopnišča (morda še kaj, ali pa manj?).
Mene tudi motijo stvari, ki so od nekod privlečene brez pojasnila zakaj ravno tako.
Sicer tega nikoli nisem počel, ampak verjetno bi se konstrukcije stopnic lotil tako, da bi za meje stopnic na začetku začrtal pravokotnice na linijo hoje. Potem bi pa na vsaki krivini začel na sredini (pri 90° ovinku na stopnici, ki je na diagonali) in postopoma navzven od nje na vsaki stopnici preveril ali je na obeh straneh globina vsaj minimalna (recimo 10 cm). Če ne, bi jo na strani razširil na to minimalno globino na račun sosednjih stopnic. Pri začetni v enakem razmerju gor/dol, kolikor je njena sredina pred/za sredino krivine. Če bi stvar divergirala, bi to verjetno pomenilo nerealne želje (npr. minimalna globina komaj kaj manjša od srednje ob zelo majhnem radiju vrtenja).
Mimogrede, zasledil sem tudi že, da naj bi linijo hoje precej bolje od linij po sredini stopnic s krožnimi loki opisovale Bezierove krivulje, oz. Bezierovi zlepki. Zna biti. Če se spomnim, kako hodim po ovinkastih cestah, ko me ne motijo vozila na kolesih, je tisto nedvomno bolj podobno Bezierovim krivuljam kakor pa krožnim lokom. Si je pa s tem težko kaj začeti, če ni jasno, za krivulje katerega reda bi naj šlo in kako se določi prave nadzorne točke.
Aleš
ašaB: Kot učbenik ima zelo skromno razlago - ali pa sem jaz tako trde buče.
