[ataIBA]

OK! Bom rekel drugače. Spodnji prostori morajo segrevati ali pregrevati tudi zgornje podstrešje, kar = zguba. Segrevaš prostor, ki ga ne potrebuješ. Ne samo zrak ampak tudi vso podkonstrukcijo vključno z izolacijo pod kritino. V kolikor je izolacija predobra, tega segrevanja ni veliko. Če je izolacija preslaba, je nevarnost podhladitve stropa in kondenzacije s spodnje bivalne strani. Sploh takrat, če se z energijo varčuje in spuščaš temperaturo prostorov dopoldan na 18, ker je hiša prazna.
Predstavljajva si ekstremno situacijo. Vsaj deset dni zunanje zimske temperature pod 20. Na podstrešju bo zadržana temperatura globoko pod nulo tudi takrat, ko bo zunaj že +. Zunanji toplejši zrak bo vstopal v ledenico in kondenziral vsepovsod. Tako in takrat umirajo hiše, ker fašejo vlago z notranje strani.
Ekstremne situacije delajo škodo. Pa naj bo to temperatura, veter ali voda.

[Žerjavar]

V kolikor je izolacija predobra, tega segrevanja ni veliko. Če je izolacija preslaba, je nevarnost podhladitve stropa in kondenzacije s spodnje bivalne strani.

Računam s tem, kar je normalno. Na ravnih tleh podstrešja je enako izolacije kot v poševnini mansarde. V poševnino podstrešja (med špirovce) pa se vstavi le nekaj izolacije (5 do 15 cm), da se s tem dobi nekaj temperiranja podstrešja.

Segrevaš prostor, ki ga ne potrebuješ.

Res je. Vendar so toplotne izgube iz mansarde manjše, kot bi bile, če bi bilo podstrešje neizolirano.

Če je izolacija preslaba, je nevarnost podhladitve stropa in kondenzacije s spodnje bivalne strani.

Razmere glede površinske kondenzacije na stropu mansarde so (z dodano izolacijo med špirovce) ugodnejše.

Vsaj deset dni zunanje zimske temperature pod 20. Na podstrešju bo zadržana temperatura globoko pod nulo tudi takrat, ko bo zunaj že +.

Ravno to sem pred časom računal. Praktično se zunanja temperatura ne more tako hitro dvigati, kot se lahko dviga temperatura zraka v podstrešju.
Brez ponovnega računanja z zelo približnimi podatki: Če iz podstrešja navzven ni toplotnega toka, se bo zrak podstrešja segreval za 1 stopinjo na uro. Težko je pričakovati, da se bo zunanja temperatura v enem dnevu dvignila za 24 stopinj.

Govorim o izoliranem podstrešju nad ogrevano mansardo!

[ataIBA]

Ta majhen trikot nad ogrevano mansardo kontra hladnemu podstrešju je ravno bistvena razlika. Po sliki na začetku teme se to vidi.
Bil sem pred leti v zimskem času na objektu prekritim s starimi salonit ploščami. Hladno podstrešje pripravljeno za mansardno stanovanje z dober meter visokimi šarami. Pred planirano spomladansko menjavo strehe so jeseni na čelih vgradili nova okna in zaprli prezračevanje. Naslednjo zimo so imeli spodaj strope črne, pojavila se je plesen,... Pri ogledu me je zeblo v noge, kar je bil takrat takojšnji dokaz lastniku kje je zamočil. Odprli smo okna in po tleh razvili izolacijo v roli, ki bo v primeru izdelave mansarde šla med špirovce. Ni bilo dolgo in črnina na stropu je izginila.

[Žerjavar]

Hladno podstrešje pripravljeno za mansardno stanovanje z dober meter visokimi šarami. Pred planirano spomladansko menjavo strehe so jeseni na čelih vgradili nova okna in zaprli prezračevanje. Naslednjo zimo so imeli spodaj strope črne, pojavila se je plesen,...

Verjamem!
V tleh mansarde praktično ni bilo izolacije, v stropu (med špirovci) pa tudi ne. Spodnja etaža navzgor (strop in ostrešje) sploh ni bila toplotno izolirana = površinski kondenz.

Tudi v tem primeru sem svetoval:

Se pridružujem nasvetu o izolaciji tal podstrešja, ostrešje in kritino pa pusti, kot je.

V tej debati pa ti skušam le povedati, da je v izoliranem podstrešju pozimi vedno bolj toplo kot zunaj. Izgleda, da bom moral ponoviti računski dokaz.

[ataIBA]

V tej debati pa ti skušam le povedati, da je v izoliranem podstrešju pozimi vedno bolj toplo kot zunaj. Izgleda, da bom moral ponoviti računski dokaz.

Ej, prijatelj!
Pri dobro izoliranem podstrešju toplota od spodaj ne uhaja navzgor. Torej tudi ne segreva zraka ali je količina zanemarljiva. Temperatura zajetega zraka pod kritino je bolj odvisna od vrste kritine in prezračevanja v slemenskem ter kapnem delu.
- vrsta kritine vpliva na temperaturo zaradi sonca in njenega segrevanja. Pri čisti pločevini je segrevanje močnejše in hitrejše, kar je "priporočljivo" pozimi čez dan in neprijetno poleti. Vedeti morava, da je po sončnem zahodu padec temperature čiste pločevine takojšen in topli zrak s spodnje strani pri dvigu kondenzira na spodnji strani. Zato sem dal besedo priporočljivo v narekovaj. Opeka ima pri hladnem podstrešju kar soliden zamik pri segrevanju in ohlajanju ter daje s tem toplemu dnevnemu zraku več časa za izpust v slemenu. Takoj po sončnem zahodu in ponoči deluje pločevina kot hladilno rebro po celi površini.
- prezračevanje v kapnem delu je pomembno zaradi izpusta jutranjega ledeno - hladnega zraka ven v najnižji točki podstrešja. Zadrževanje zaradi visokih šar (= bazen) povzroča ledenico. Sploh, če ni prepiha.
Takrat so temperature podstrešja nižje od zunanjih temperatur in čez dan ta razlika narašča.
Za lažje razumevanje gledam hladno podstrešje kot temperaturno popolnoma ločeno od spodnjega ogrevanega dela, ker upoštevam gibanje zraka zaradi temperaturnih razlik in različne specifične teže toplega in hladnega zraka. Vsekakor je potrebno upoštevati % vlage, ki dodaja težo in deluje kot "zavora".
Zaradi tega je pravilno dimenzionirano in izvedeno prezračevanje izredno pomembno za trajnost ostrešja in kritine.
LP