[sassapo]

Imaš tudi takšne hiše, kjer potrebujejo že pri zunanji temp. 0°C dvižni vod 50 ali celo več 0° Po drugi strani se nekateri na radiatorjih ogrevajo s temp. ki je komaj višja od talnega.
Glavno vlogo tukaj igra izolacija, stavbno pohištvo in površina radiatorjev.
Seveda tudi toplotni mostovi in vkopani kletni prostori lahko terjajo ne majhen davek.

[pentax]

Je reku prjatu za letošnjo zimo...če bo šlo tako naprej, bom tudi za pozimi moral kdaj klimo na hlajenje dat...mogoče nam te klima izvedenke še prav pridejo  .

[JaBK]

Za regulacijo sprašujem - je to pamet nibeja ali bozgoma?

[csamo001]

Imaš tudi takšne hiše, kjer potrebujejo že pri zunanji temp. 0°C dvižni vod 50 ali celo več 0° Po drugi strani se nekateri na radiatorjih ogrevajo s temp. ki je komaj višja od talnega.
Glavno vlogo tukaj igra izolacija, stavbno pohištvo in površina radiatorjev.
Seveda tudi toplotni mostovi in vkopani kletni prostori lahko terjajo ne majhen davek.

Saj to je jasno, ampak imeti takšne dvižne vode ob izolaciji in stavbnem pohištvu, ki ga on opisuje, je (velik) odklon od izkušenj ostalih, ki so prav tako s TČ na radiatorskem sistemu.

[bozgom]

Za regulacijo sprašujem - je to pamet nibeja ali bozgoma?

Sam vplivam na pamet TČ le s tem, da nastavim krivuljo tako, da mi je po celi hiši enako udobno. Je pa seveda logika TČ malce drugačna, kot pri klasični regulaciji temperature dvižnega voda.  Sem jo pa že večkrat opisal, zato se nebi ponavljal.
Obstaja pa še ena možnost. Sem pred dal sondo, katera je namenjena merjenju temperature prostora (tega še nimam izvedenga) pod armaflex izolacijo na cev dvižnega voda. Pa mi je ta sonda kazala za 3...5°C nižjo temperaturo, kot tista na sredini zalogovnika. Je mogoče razlika v tem, da je monter TČ sonde namazal s termalno pasto preden jih je vstavil v tuljavko? So tako naredili vsi, kateri morajo dvižni vod zaščititi pred zmrzaljo, ko spuščajo tako hladno vodo v radiatorje?

Drugače pa- če je moč radiatorja pri  režimu 65/55°C npr. 1  (to sem imel pri plinu) potem mora pri  režimu 40/30°C biti radiatorji 2,5x večji za enako oddano toplotno moč. Ker sem s toplotno sanacijo zmanjšal potrebe za ogrevanje iz 2800 na 1800 m3 plina pomeni, da so radiatorji predimenzionirani  za 1,5x. Če še podaljšam čas ogrevanja iz 18 ur na 24 ur potem dobim še 25% torej so predimenzionirani za 1,75 x to pa nekako ustreza režimu 50/40°C ali 45/40°C, če bi povečal hitrost OČ in s tem šumenje v radiatorjih.

[csamo001]

Za regulacijo sprašujem - je to pamet nibeja ali bozgoma?

Sistem TČ - pumpa - velik zalogovnik - pumpa - radiatorji je kolikor vem njegova pogruntavščina. Zdaj, če je imel zalogovnik že od prej in ga je hotel uporabit, ne vem, naj sam pove.

Meni je pač v preteklosti padel v oči visok dvižni vod (glede na izolacijo), dve obtočni črpalki, nižja temperatura iz zalogovnika do radiatorjev (glede na temperaturo, ki jo TČ pošilja v zalogovnik), itd. On je na stališču, da je to vse popolnoma normalno, ampak praksa tu gor na forumu kaže drugače.

[bozgom]

Za regulacijo sprašujem - je to pamet nibeja ali bozgoma?

Sistem TČ - pumpa - velik zalogovnik - pumpa - radiatorji je kolikor vem njegova pogruntavščina. Zdaj, če je imel zalogovnik že od prej in ga je hotel uporabit, ne vem, naj sam pove.

Meni je pač v preteklosti padel v oči visok dvižni vod (glede na izolacijo), dve obtočni črpalki, nižja temperatura iz zalogovnika do radiatorjev (glede na temperaturo, ki jo TČ pošilja v zalogovnik), itd. On je na stališču, da je to vse popolnoma normalno, ampak praksa tu gor na forumu kaže drugače.

Zalogovnik je 300 l, ravno toliko, da sne more priti do mešanja vode med dvižnim in povratnim vodom. Sem pa lani namesto 1800 m3 plina porabil 4996 kWh elektrike, kar pomeni SCOP 3,63 na radiatorjih. Ker mi  števec meri porabo elektrike za celo klet  bi moral odšteti še energijo za delovanje črpalke deževnice pa polnjenje baterij kosilnice, pa rasvetljavo, pa... Četudi je lansko leto bilo netipično in bi mogoče porabil rekordno malo plina (npr. 15% manj) je še vedno SCOP preko 3,08.  
Verjetno imate ostali, kateri nimate tako zgrešenega sistema kot jaz SCOP preko 4 pri TČ zrak/voda in na radiatojih v sanirani socialistični hiši?

PS V radiatorje gre ravno tako topla voda, kot pride iz TČ saj sta obe cevi na isti višini, voda v zalogovniku pa se ne meša med sabo.

[FAE]

Meni se v 150l zalogovniku nikoli ne mesa voda, spremljam oba dvizna in oba povratka, ni nikoli niti 0,5C razlike, pomembno je kako ima zalogovnik izvedene priklope, pri meni povsem simetricno, se pravi ce bi z vrha gledal vodoravno poravnana dvizna na vrhu in povratna poravrana spodaj, druga stvar ki vpliva so nastavitve pretokov obtocnih crpalk, na strani TC naj bo vecji. Z arduinom in par senzorjev, se tako zelo enostavno in hitro optimizira delovanje....

[csamo001]

Za regulacijo sprašujem - je to pamet nibeja ali bozgoma?

Sistem TČ - pumpa - velik zalogovnik - pumpa - radiatorji je kolikor vem njegova pogruntavščina. Zdaj, če je imel zalogovnik že od prej in ga je hotel uporabit, ne vem, naj sam pove.

Meni je pač v preteklosti padel v oči visok dvižni vod (glede na izolacijo), dve obtočni črpalki, nižja temperatura iz zalogovnika do radiatorjev (glede na temperaturo, ki jo TČ pošilja v zalogovnik), itd. On je na stališču, da je to vse popolnoma normalno, ampak praksa tu gor na forumu kaže drugače.

Zalogovnik je 300 l, ravno toliko, da sne more priti do mešanja vode med dvižnim in povratnim vodom. Sem pa lani namesto 1800 m3 plina porabil 4996 kWh elektrike, kar pomeni SCOP 3,63 na radiatorjih. Ker mi  števec meri porabo elektrike za celo klet  bi moral odšteti še energijo za delovanje črpalke deževnice pa polnjenje baterij kosilnice, pa rasvetljavo, pa... Četudi je lansko leto bilo netipično in bi mogoče porabil rekordno malo plina (npr. 15% manj) je še vedno SCOP preko 3,08.  
Verjetno imate ostali, kateri nimate tako zgrešenega sistema kot jaz SCOP preko 4 pri TČ zrak/voda in na radiatojih v sanirani socialistični hiši?

PS V radiatorje gre ravno tako topla voda, kot pride iz TČ saj sta obe cevi na isti višini, voda v zalogovniku pa se ne meša med sabo.

A nisi sam pisal o tem, da imaš 2-3 stopinje razlike med tem kar ti kaže dvižni vod TČ in kar gre iz zalogovnika?

[bozgom]

A nisi sam pisal o tem, da imaš 2-3 stopinje razlike med tem kar ti kaže dvižni vod TČ in kar gre iz zalogovnika?

Sem ja! Če pogledaš par postov nazaj in vse še nekajkrat prebereš ti bo pa mogoče kapnilo. 

Ker pa sem dober- ni dovolj da daš termometer na cev in potem govoriš kak DV imaš pri kakšni temperaturi. Iz fizike izhaja, da je pretok vode na sredini cevi hitrejši, kot na stiku s stenami cevi. Dinamične razmere tudi vplivajo na razliko med povprečno temperaturo vode in izmerjeno na plašču cevi, katera je odvisna od premera  in hitrosti vode skozi cev. Potem je tu še sam stik sonde s plaščem cevi... Če bi izvedli eksaktne meritve bi pol mogoče ugotovil, da je mojih 50°C celo manj kot 42°C od nekoga drugega.
Pa saj to niti ni pomembno. TČ, katera mi lahko da 65°C pri -20°C mi bo dalal tudi 42°C (kot je napisal nekdo zgoraj). Tista, katera počepne pri -15°C (npr. novi Adapt od Termotehnike) pa mi ne bo dal 46°C, če bi jih takrat hotel ali rabil. 
Ali je sitem fail ali  best of the best ti pa pove SCOP. Jaz sem za svoj fail podal SCOP, ga lahko ti za svoj best of the best sistem?

[sassapo]

Meni se v 150l zalogovniku nikoli ne mesa voda, spremljam oba dvizna in oba povratka, ni nikoli niti 0,5C razlike, pomembno je kako ima zalogovnik izvedene priklope, pri meni povsem simetricno, se pravi ce bi z vrha gledal vodoravno poravnana dvizna na vrhu in povratna poravrana spodaj, druga stvar ki vpliva so nastavitve pretokov obtocnih crpalk, na strani TC naj bo vecji. Z arduinom in par senzorjev, se tako zelo enostavno in hitro optimizira delovanje....

To pa ne drži!
Če imaš pretok na strani TČ večji kot na ogrevalni strani, bo v vsakem primeru prišlo do mešanja. TČ ne bo mogla oddati vse proizvedene toplotne energije in se jo bo del v vsakem primeru vrnilo nazaj.
Za optimalen izkoristek je potrebno zagotoviti popolnoma enak pretok na primarni kot sekundarni strani, ali si lastiti dovolj velik zalogovnik v katerem se voda sloji, v katerem ne more več priti priti do mešanja.
Če tega ne moremo zagotoviti, je v vsakem primeru bolje večji pretok na sekundarni kot primarni strani.