[Žerjavar]

Hvala za pojasnila, so bila poučna. Pa še enkrat analiza, ali so vse moje trditve napačne:
1.

Služnostno pravico ima nepremičnina
- (vsakokratni) lastnik zemljišča

Zame je to praktično isto. Če govorimo o služnosti dostopa, ima pravico tisti, ki parcelo koristi - ni važno ime ampak koriščenje parcele.
2.

Ob spremembi namena rabe nepremičnine je potrebno spremeniti obseg služnosti

Ne poznam zakona. Vem pa za primer služnosti dostopa do stanovanjske hiše. Lastnik v njej ni mogel odpreti servisa za traktorje, ker mu dajalec služnosti ni dovolil razširiti obsega služnosti.
3.

Če je služnost nujno potrebna (ni druge možnosti) in traja že dovolj časa
- nič ne obstaja samo po sebi

Poznam dva primera služnosti nujnega dostopa (brez pogodbe, brez vpisa v ZK, oba obstojala že dolga leta), ko je dajalec služnosti skušal prekiniti služnost. V enem primeru je sodišče odločilo, da služnost ostane, v drugem primeru se je služnost spremenila, ker je pred sodiščem dokazal, da bo nujni dostop preko tretje parcele povzročal manj škode (manj rodovitno, krajše), čeprav je za koristnika bil manj ugoden - služnost je ostala, vendar na drugi lokaciji.
4.

možnost prekiniti služnost, če lahko dokaže, da ni več nujno potrebna
-če, je ustanovljena s pogodbo, se sklene pogodba s katero se stranki dogovorita o prenehanju; če pa je bila ustanovljena s sodno odločbo, pa je lahko edino sodišče razveljavi.

Imaš prav, če je služnost po pogodbi z rokom trajanja.
Če rok trajanja ni določen v pogodbi pa menda ne bo trajala vekomaj, sigurno jo je po pravnih zakonih možno prekiniti (enostransko, ker druga stran sigurno ni zainteresirana za prekinitev). Če je služnost po sodni odločbi, pa jo tudi enostransko ukinjaš, če dokažeš, da ni več nujno potrebna.

Ali še vedno smatraš, da so vse moje trditve napačne?

[andrej77]

1. Služnost lahko izvršuje oseba in ne sama nepremičnina. Torej ni isto.
2. Služnost se lahko izvršuje le v obsegu kot je dogovorjena. Če ni dogovorjena dovolj natančno, je takšna služnost nična. Če je služnost npr. dana za dostop do parcele, na kateri ni nič, ampak čez čas se zgradi nekaj, bo služnost še vedno ostala...ima pa služnostni zavezanec, če služnost ni tako zelo natančno definirana, pravico, da omogoči služnost npr. na drugem koncu parcele (npr. pot)...
3. Kot sem napisal...o tem odloča sodišče in ne služnostni upravičenec ali zavezanec. Če se pa slučajno oba strinjata, da je npr. služnost priposestvovana, pa skleneta pogodbo in služnost vpišeta v ZK, kar pa spet pomeni pravni posel tj. pogodbo in ne od boga poslano priposestvovanje.
4. Tale tvoja zadnja je en mali "spin", ker najprej si napisal, da jo lahko kadarkoli prekine. Moj odgovor je bil, da jo ne more enostransko nihče prekiniti. Sedaj pa pišeš, da jo lahko prekineš, če rok ni določen. Še enkrat, ne moreš enostransko prekiniti nobene služnosti, ki je določena za nedoločen čas, niti tistih za določen čas. Če je določena za določen čas, pa je tudi enostransko ne moreš prej enostransko prekiniti, ampak služnost preneha, ko poteče rok, ki je bil določen. In še enkrat, večina služnosti, ki obstajajo danes so trajne služnosti (govorim o stvarnih služnostih, osebne služnosti so tako ali tako lahko ustanovljene samo za določen čas!) in ustanovljene za veke vekov. Možnost, da je stvarna služnost lahko za določen čas ali do izpolnitve določenega pogoja, se je v pravu razvilo šele v novejšem času.