+- PodSvojoStreho.net (https://podsvojostreho.net/forum)
+-- Forum: Nepremičnine (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=3)
+--- Forum: Nakup, prodaja in pravna vprašanja (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=10)
+--- Tema: Sluznostna pravica (/showthread.php?tid=46148)
Strani:
1
2
Sluznostna pravica - ruscar - 18.8.2012
Pozdravljeni, lepo prosim za odgovor.
Ali se sluznostna pravica, ki ni vpisana v zemljiski knjigi prenese na novega lastnika parcele?
Umrla sta ze oba lastnika parcel, ki sta napisala pogodbo o sluznostni poti.
Eden, ki je dovolil uporabo dela svojega zemljisca za obcasni dovoz v garazo, drugi, ki je to pot obcasno uporabljal.
Naj se dodam, da ta sluznostna pot trenutno ni potrebna, ker novi lastnik uporablja garazo kot shrambo za orodje, parkirni prostor pa ima na drugi strani parcele, kjer ni tezav z dostopom do ceste.
Najlepsa hvala
Re: Sluznostna pravica - gt001 - 18.8.2012
Sluznostne pravica, ki ni vpisana v ZK naceloma ne obstaja.
A imate kaksen sporazum/pogodbo o ustanovitvi sluznostne pravice? V kaksni obliki? Notarsko overjeno?
Sluznost se sicer določi v korist vsakokratnega lastnika nepremičnine.
Podaj prosim malo vec podatkov, v kaksni obliki imate/so imeli dogovorjeno sluznost (oz. dogovor o uporabi dela parcele/dovoza).
Re: Sluznostna pravica - Žerjavar - 18.8.2012
Osebno mnenje:
- Služnostno pravico ima nepremičnina (parcela, zgradba, ..) glede na njen namen uporabe, lastnik ni važen. Služnost ima lahko oseba, če je tako določeno s pogodbo.
- Ob spremembi namena rabe nepremičnine je potrebno spremeniti obseg služnosti (sporazumno ali sodno)
- Če je služnost nujno potrebna (ni druge možnosti) in traja že dovolj časa ( bo kdo povedal ali 15 do 30 let), pravno obstaja, tudi če ni vpisana v ZK.
- Dajalec služnosti ima vedno (ne glede na osnovo: sporazum, pogodba, sodna odločba, ...) možnost prekiniti služnost, če lahko dokaže, da ni več nujno potrebna.
Re: Sluznostna pravica - jaki79 - 19.8.2012
Pogodba o ustanovitvi služnostne pravice, je tako kot prodajna pogodba, sestavljena iz 2 poslov. Zavezovalnega in razpolagalnega. Z razpolagalnim poslom se je "dajalec" služnosti zavezal, da bo izstavil ZK dovolilo "prejemniku" služnosti. Ta obveza velja samo med njiju, gre za obligacijsko razmerje. Pogodba več ne velja.
Re: Sluznostna pravica - Žerjavar - 19.8.2012
Citat:Pogodba o ustanovitvi služnostne pravice, je tako kot prodajna pogodba, sestavljena iz 2 poslov. Zavezovalnega in razpolagalnega.Tu moji kmečki logiki nekaj manjka. Ločiti je, ali nekomu nekaj prodati ali posoditi. Služnost je zame posoja - stvar (zemljišče) je še vedno moja, le da jo tudi ti uporabljaš. Pri vsaki posoji pa mora priti tudi vrnitev. Pri služnosti je še zraven možnost " nujne služnosti" = ni druge možnosti, stranka pa to življensko rabi. Nujne služnosti ni možno prekiniti, možno jo je premestiti na drugo lokacijo, funkcija služnosti mora ostati.
Dopolni odgovor z možnostjo prekinitve služnosti s strokovnega vidika.
Re: Sluznostna pravica - jaki79 - 19.8.2012
Odgovor sem napisal v zvezi s tistim, kar še ni bilo povzeto. Glede prekinitve služnosti (222. člen SPZ-ja) si pisal že sam in nimam kaj dodati.
Služnostna pravica ni nobena posoja. Saj je lahko trajna. Ne razumem najbolj tega tvojega stavka. Služnost je tako, kot lastnina pravica. In prenaša se pravica na zemljišču ne pa samo zemljišče. Vsaka služnost se lahko prekine - tudi nujna pot.
Re: Sluznostna pravica - Žerjavar - 19.8.2012
Citat:Služnostna pravica ni nobena posoja.Kako pa ti imenuješ razmerje, ko svojo stvar nekomu odstopiš v uporabo, dejansko ostane tvoja. Služnost je zame približno enakovredno sposoji, najemu, zakupu, ... Pri služnosti je dejansko skupna uporaba (uporabljata obe stranki), pri ostalih naštetih primerih pa je uporaba le ene stranke.
Prav gotovo služnost ni enakovredna prodaji, ker ostaneš lastnik stvari. Je še manj kot posoja, ker je možnost skupne uporabe, pri posoji jo uporablja le ena stranka.
Re: Sluznostna pravica - jaki79 - 19.8.2012
Ne vem kje sem napisal, da je služnost enaka prodaji?? Napisal sem, da je pogodba o služnostni pravici tako kot prodajna pogodba sestavljena iz 2 poslov.
Služnost pa gotovo ni enaka sposoji, ker sposojeno stvar lahko uporabljaš (služnost pa ti daje samo določene pravice) in jo moraš vrniti (služnost je pa lahko ustanovljena trajno). Prav tako ni enaka zakupu/najemu ker lastnik ne more kar tako prekiniti služnosti predvsem je pa to stvarnopravno in ne obligacijsko razmerje (za razliko od najema, zakupa, posoje).
Re: Sluznostna pravica - Žerjavar - 19.8.2012
Citat:služnosti predvsem je pa to stvarnopravno in ne obligacijsko razmerjeKaj misliš, koliko uporabnikov Foruma pa to dvoje loči? Enako sem tudi jaz (sedaj spoznal) narobe razumel tvojo primerjavo z prodajno pogodbo.
Citat:lastnik ne more kar tako prekiniti služnostiTudi to moji kmečki logiki ni razumljivo. Če služnost ni nujna, je stvar samo določil pogodbe (pismene ali ustne) - enako kot pri najemu. Za nujno služnost pa velja, da je ni možno ukiniti.
Da ne dolgovezimo:
Citat:Naj se dodam, da ta sluznostna pot trenutno ni potrebna, ker novi lastnik uporablja garazo kot shrambo za orodje,Kot si povedal, je jasno, da ni več nujno potrebna služnost poti za dovoz v garažo, v ta namen se lahko ukine. Vprašanje, ali je možno garažo uporabljati za sedanji namen (shramba orodja) brez posega na sosednjo parcelo. Zaradi spremembe namembnosti je potrebna sprememba služnostne pogodbe. Tudi to še ni razlog za služnost, če je možno narediti vrata v garažo z druge strani, in se z uporabo garaže ne posega v sosednjo parcelo.
Re: Sluznostna pravica - jaki79 - 19.8.2012
Citat:Tudi to moji kmečki logiki ni razumljivo. Če služnost ni nujna, je stvar samo določil pogodbe (pismene ali ustne) - enako kot pri najemu. Za nujno služnost pa velja, da je ni možno ukiniti.Napisal, da je ne more kar tako prekiniti. Seveda se lahko služnostna pravica tudi ukine (saj sem predhodno celo napisal kateri člen SPZ-ja to ureja) vendar morajo biti predhodno izpolnjeni določeni pogoji. Ne more pa lastnik služeče nepremičnine, kar enostransko sam ukiniti služnostno pravico. Moja kmečka logika z razumevanjem tega nima težav.
Citat:Kaj misliš, koliko uporabnikov Foruma pa to dvoje loči? Enako sem tudi jaz (sedaj spoznal) narobe razumel tvojo primerjavo z prodajno pogodbo.Vsakdo, ki ga moje mnenje zanima, lahko prebere samo moje mnenje zapisano v mojem 1. postu (oz. celo zadnji stavek tega mnenja. Če mu stavek pogodba več ne velja ne pomeni nič ima pač težave z razumevanjem slovenskega jezika). Tega, za kar si ti napisal, da nihče ne razume, pa sploh ne rabi brati. Slednje je bilo namreč napisano v obrazložitvi mojega 1. posta, ki sem jo, naj spomnim, pisal zaradi tebe.
V mnenju (1. post) je pisalo: "Pogodba o ustanovitvi služnostne pravice, je tako kot prodajna pogodba, sestavljena iz 2 poslov.". Meni je popolna neznanka kako lahko, primerjavo 2 pogodb, nekdo razume kot enačenje prodaje (prenosa lastninske pravice) in ustanovitev služnosti. Saj verjetno imata oba posla z razlogom drugačno ime znotraj istega zakona.
Re: Sluznostna pravica - susa - 19.8.2012
žerjav ima kar prav. Dobro je, če je služnost vpisana v zk ni pa nujno. Pri služnosti, ki ni vpisana je treba samo pazit, da se izvršuje vsaj enkrat v treh letih drugače ti recimo pot do parcele lahko zapre prepreči. In če se to zgodi moraš tožit za nujno pot. Nujno pot pa dobi vsak do svoje parcele, ker uporabo parcele oziroma dostop do nje nekje moramo imeti.
Veliko se jih služnost narobe razlaga in tudi mislijo, da je vpis v zk sveti kar ne drži.
Re: Sluznostna pravica - andrej77 - 20.8.2012
ruscar Napisal:Pozdravljeni, lepo prosim za odgovor.
Ali se sluznostna pravica, ki ni vpisana v zemljiski knjigi prenese na novega lastnika parcele?
Umrla sta ze oba lastnika parcel, ki sta napisala pogodbo o sluznostni poti.
Eden, ki je dovolil uporabo dela svojega zemljisca za obcasni dovoz v garazo, drugi, ki je to pot obcasno uporabljal.
Naj se dodam, da ta sluznostna pot trenutno ni potrebna, ker novi lastnik uporablja garazo kot shrambo za orodje, parkirni prostor pa ima na drugi strani parcele, kjer ni tezav z dostopom do ceste.
Najlepsa hvala
Nisem čisto prepričan, ampak se mi zdi, da sprašuješ kot lastnik služečega zemljišča... mogoče kakšen podatek več o tem na kakšen način je bila dogovorjena služnost...
Kot sam praviš, služnost (če je bila res stvarna služnosti - tj. v korist vsakokratnega lastnika (gospodujočega) zemljišča in hkrati v breme vsakokratnega lastnika (služečega) zemljišča) ni bila vpisana v zemljiško knjigo, potem takšna služnost ni nastala. Pri stvarnih služnostih je, poleg zgoraj navedenih dveh pogojev (zavezovalni+razpolagani pravni posel) tudi tretji pogoj, in sicer VPIS V ZEMLJIŠKO KNJIGO. Na tem mestu je odveč teoretiziranje zakaj je tako...mogoče na izrecno željo koga napišem zakaj.
Ker pa, kot praviš sta že oba lastnika, ki sta sklenila pogodbo, že umrla, potem takšne služnosti niti služnostni upravičenec (ker ga več ni med živimi) ne more zahtevati od lastnika, ki pa je prav tako umrl.
Sploh pa se ni mogoče strinjati s suso, ki pravi, da ima (ne)izvrševanje služnosti za posledico možnosti zapore do parcele in preprečitve izvrševanja nadaljnje služnosti. Takšna posledica in takšno izvrševanje služnosti je v nasprotju s temeljnim načelom izvrševanja služnosti (načelo restrikcije - tj. najmanjšega obremenjevanja služeče nepremičnine). Sicer pa dopuščam, da si je kdo izgovoril takšno služnost
Re: Sluznostna pravica - andrej77 - 20.8.2012
Žerjavar Napisal:Osebno mnenje:
- Služnostno pravico ima nepremičnina (parcela, zgradba, ..) glede na njen namen uporabe, lastnik ni važen. Služnost ima lahko oseba, če je tako določeno s pogodbo.
- Ob spremembi namena rabe nepremičnine je potrebno spremeniti obseg služnosti (sporazumno ali sodno)
- Če je služnost nujno potrebna (ni druge možnosti) in traja že dovolj časa ( bo kdo povedal ali 15 do 30 let), pravno obstaja, tudi če ni vpisana v ZK.
- Dajalec služnosti ima vedno (ne glede na osnovo: sporazum, pogodba, sodna odločba, ...) možnost prekiniti služnost, če lahko dokaže, da ni več nujno potrebna.
A to je tvoje, tako čist osebno mnenje? Svetoval bi tebi, in tudi drugim, da če nisi pravnik in se na nekatere stvari ne spoznaš strokovno, potem lahko zraven še dopišeš, da je to mnenje nepravnika...samo tolk, da bodo ljudje, ki berejo ta forum vedeli...
Sicer pa glede tvojega "osebnega mnenja": nič od tega kar si napisal zgoraj ni res.
Re: Sluznostna pravica - Žerjavar - 20.8.2012
Citat:Sicer pa glede tvojega "osebnega mnenja": nič od tega kar si napisal zgoraj ni res.Točno tako, se opravičujem sa izpadli informacijo - ime pove, da sem strokovnjak za žerjave, o pravu (se opravičujem za morebiten občutek žalitve) pa nisem imen nikdar pozitivnega mnenja.
Ob tvoji trditvi, da nič od navedenega ni res, bi te lepo prosil, da mi za vsako mojo trditev citiraš (copy, paste) del zakona in člena, ki mojo trditev zanika. Če mi boš pokazal drugačno trditev o isti stvari (namesto zanikanja), bom še vedno v dvomih, ker je znano, da naša zakonodaja o isti stvari v različnih zakonih podaja različne trditve.
Že nekajkrat sem kritiziral lahkotnost zanikanja neke trditve, brez obrazložitve: zakaj ni tako in kako je dejansko. Pa še enkrat: prosim za odgovor v "ljudskem" jeziku, ne v pravnem (razen citiranega).
Re: Sluznostna pravica - andrej77 - 20.8.2012
Nihče ni bil prizadet ali užaljen, vsaj zase lahko to trdim. Ne morem pa trditi, da se kdo ob tvojih neresničnih izjavah, ki temeljijo na priložnostnem amaterizmu, ne znajde v neprijetni situaciji, ko tvoje izjave, ki mimogrede prav tako niso podkrepljene z nobeno argumentacijo, dokazi in kot sam praviš z ne-citiranjem členov zakona, ne jemlje vsaj malo z "rezervo".
Sploh pa, o "pravu" kot praviš, nimaš pozitivnega mišljenja, a pravico, da daješ pravne nasvete pa si vzameš? Problemi z nerazumevanjem in različnimi zakoni, ki dajejo različne odgovore na ista vprašanja pa nastajajo zato, ker kot sem že zgoraj omenil, živimo v družbi amaterizma, kjer je lahko vsak, ki ima pet minut časa strokovnjak za vse, ekonomist se spozna na projektiranje, žerjavar pa na pravo...
Glede mojih trditev, kot praviš in dokazov za to, pa ti naj najprej omenim, da sem komentiral tvoje trditve, za katere pa ti nisi postavil nobenih argumentov - a kao ti pa to lahko počneš?
Ker pa je moj namen na tem forumu, da svoje strokovno znanje in izkušnje delim z vami, še posebej takrat, ko me za to nekdo prosi ali pozove, pa bom na razumljiv način podal utemeljitev zakaj so tvoje trditve napačne, pa čeprav si s tvojim nivojem komuniciranja to ne zaslužiš (morda tudi: pomanjkanje pozitivnega mnenja o "pravu" ti morda preprečuje, da bi lahko besedilo zakon sploh razumel).
Citat:Osebno mnenje:
- Služnostno pravico ima nepremičnina (parcela, zgradba, ..) glede na njen namen uporabe, lastnik ni važen. Služnost ima lahko oseba, če je tako določeno s pogodbo. - služnostne pravice nima oseba, ampak (vsakokratni) lastnik zemljišča, če gre za stvarno služnost, ali oseba (samo on, ne glede na morebitne pravne naslednike lastništva zemljišča, če gre za osebno služnost; 2. in 213. člen Stvarnopravnega zakonika
- Ob spremembi namena rabe nepremičnine je potrebno spremeniti obseg služnosti (sporazumno ali sodno) - ni res; ti ne morem citirati člena zakona, ker ne obstaja - prosim, če ga ti navedeš
- Če je služnost nujno potrebna (ni druge možnosti) in traja že dovolj časa ( bo kdo povedal ali 15 do 30 let), pravno obstaja, tudi če ni vpisana v ZK - nič ne obstaja samo po sebi, sploh pa ni pomemben pogoj, da je nujna. Mešaš nujno pot in služnost. Če se sklicuješ, da si služnost priposestvoval moraš na sodišče. Kako pa si predstavljaš, da ti bo sosed npr. dal služnost, ko boš rekel.."ej jaz sem to priposestvoval! pa bo sosed rekel: aja, pa res!" Pa še to, ni mogoče vseh služnosti priposestvovati - 217. člen SPZ.
- Dajalec (najbrž misliš na služnostnega zavezanca) služnosti ima vedno (ne glede na osnovo: sporazum, pogodba, sodna odločba, ...) možnost prekiniti služnost, če lahko dokaže, da ni več nujno potrebna. - nobene služnosti ni mogoče enostransko "prekiniti" - 220. člen SPZ, to pomeni če, je ustanovljena s pogodbo, se sklene pogodba s katero se stranki dogovorita o prenehanju; če pa je bila ustanovljena s sodno odločbo, pa je lahko edino sodišče razveljavi.