[Spacebani]

Zdravo,
spet se obračam po nasvet oz. vaše mnenje...gre sicer (zaenkrat še) za bolj teoretično vprašanje.

Ravna parcela površine dobrih 1000m2 v Savinjski dolini, bližina Savinje (nekaj 100m), zaradi tega podtalnica visoka. Zemlja predvidoma bolj peščena kot ilovnata. Novogradnja z dobro izolacijo, toplotna črpalka ZEM.-V ali V-V. 
Ali bi se v tem primeru odločili za horizontalni zemeljski kolektor ali za vrtini za koriščenje podtalnice?

Na koncu je seveda vse odvisno od točne analize zemlje in podtalnice...ampak tako bolj na splošno, v katero stran se nagiba jeziček na tehtnici?

Hvala za mnenja in lp.

[sassapo]

Brez točne lokacije je nemogoče podati pravilen odgovor. Določeni predeli so praktično neuporabni za izvedbo zemeljskega kolektorja, zaradi proda zelo otežen izkop, potem pa še izkoristek bolj pri dnu.

[Spacebani]

@sassapo
se mi je zdelo da bo tak odgovor in se zavedam, da je vse odvisno od mikrolokacije

Recimo za neko idealno situacijo, ko je zemljina primerna za izkop in postavitev horizontalnega kolektorja, hkrati pa je podtalnica visoka, tako da bi bile vrtine za koriščenje podtalnice lahko precej plitve. Kaj bi potem svetoval?

[scuba123]

Ja, ampak on bo imel cevi v vodi... pri meni to zaenkrat deluje.
Glede na to da ni ilovice.

[bk9105]

Če je zemljina primerna za horizontalni kolektor in je je dovolj na razpolago, je po moje vse ostalo nesmiselno.
Pri kolektorju imaš zaprt sistem, pri podtalnici pa nikoli ne veš, kaj bo z njeno sestavo čez čas, niti ne veš, če bo vedno tako visoka, al bo kdaj močno upadla zaradi razloga x. Po moje so vodnjaške črpalke tudi potratnejše od obtočnih.

@scuba: ti nimaš proda(šodra), al se motim?

[sassapo]

Me res zanima na kateri mikrolokaciji v Savinjski je talnica na 1m globine?
Če je kje, je to sigurno odlična rešitev. Bo pa izkop velik problem. V tem primeru svetujem uporabo rebrastih INOX cevi. Če je talnica dovolj plitko in je dovolj pretočna, bo potreben precej manjši izkop, kot pri klasičnem kolektorju iz polietilenskih cevi.

[scuba123]

Mislim da je razlika 1 proti 5.
100w proti 500w v prid solnice.

---

Zgoraj je malo zemlja potem od metra navzdol se pa nekaj čara, ...
Pesek, šoder, ... nega ka nega, ...no podtalnica pa je.
Zanimivo da je bila tako rahla zemlja ob izkopu da se je jarek kar zasipal, malo tudi zato ker se je od podtalnice hitro razmočilo.

[BojanF]

Če hočeš, da so cevi zemeljskega kolektorja v vodi, mora biti podtalnica na manj kot 2m globine*, kar je zelo malo. Vprašanje, ali je avtor teme tako blizu reke.

Meni je sicer bolj všeč izvedba zemlja-voda, ker gre za zaprt sistem brez problemov z umazanijo in vodnim kamnom. Ampak tudi voda-voda je še vedno bolje kot zrak-voda.

*Načeloma naj globje od 2m s površinskim kolektorjem ne bi šel, da se lahko kolektor tekom poletja regenerira s sončno toploto iz površine. Ampak to velja za standardni kolektor v zemlji, če pa je kolektor potopljen v podtalnico je verjetno lahko vgrajen tudi nekoliko globje in se pač regenerira preko podtalnice; je pa seveda v tem primeru dražji izkop, tako da bistveno globje ni smiselno iti.

[sassapo]

Sem imel primer v Lučah, kjer so za izkop porabili skoraj več € kot za samo TČ. Zaradi proda, ki je sproti zasipaval kanal, je bilo potrebno izkopati enormne količine materiala, katerega je bilo potrebno tudi začasno deponirati. Bager kamion in delavci cel teden po cele dneve.

[xavi]

Če je reka v bližini, potem je višina podtalnice tudi odvisna od nihanja nivoja vode v reki.
Za sistem voda-voda moraš imet stabilen vodni vir.
Vsekakor pridobi podatke (ARSO, sosedi, ki imajo lastne vodnjake, mogoče Kronovšek).

[sassapo]

Za voda voda nikjer višje v Savinjski ni problem. Niže pa nagaja železo. Če se vrta za VV je tako nepisano pravilo, min. še vsaj 5m globje kot je voda. Takšnega nihanja pa verjetno nikjer ni?