[Blue30]

Pozdrav,

berem tale članek in me zanima ta stavek:

"Letno grelno število sistema


Za izračun letnega grelnega števila uporabimo podatke o skupni pridobljeni toploti, 20.410 kWh, zmanjšani za energijo odtajanja, 140 kWh"

torej tale merilec toplote "Enerkon CF Echo II" je dal podatek o pridobljeni toploti.  Me zanima ali obstajajo še kakšni drugačni merilci in kako je s točnostjo?

Ker na tabli se veliko bere o COP-ih in brez takega merilca, da se torej ve, koliko da TČ od sebe, je menda vse bolj na pamet ali ne?

Bi torej na tak način pridobljen podatek, minus poraba za odtajanje in deljeno s porabo električne enrgije za TČ bilo koliko toliko točno? 

Tnx

[csamo001]

Pristop je po mojem pravilen. Na eni strani proizvedeno, na drugi strani vse kar je porabljeno za delovanje in vzdrževanje sistema. Edino velikostni red se mi zdi nerealno majhen.

Saj to okoli defrostov smo že na dolgo in široko mleli. Eno je sama energija potrebna za odtaljevanje. Drugo pa je koliko se izkoristek poslabša še pred defrostom zaradi zasreženosti, še bolj pomembno pa je koliko časa in energije TČ porabi, da dvgine dvižni vod nazaj na temperaturo izpred defrosta. Pa pri talnem je slika še dodatno zamegljena, ker se dvig temperature zgodi hitreje, ampak po mojem v veliki meri na račun energije odvzete iz tlakov.

[Blue30]

Pristop je po mojem pravilen. Na eni strani proizvedeno, na drugi strani vse kar je porabljeno za delovanje in vzdrževanje sistema. Edino velikostni red se mi zdi nerealno majhen.

Saj to okoli defrostov smo že na dolgo in široko mleli. Eno je sama energija potrebna za odtaljevanje. Drugo pa je koliko se izkoristek poslabša še pred defrostom zaradi zasreženosti, še bolj pomembno pa je koliko časa in energije TČ porabi, da dvgine dvižni vod nazaj na temperaturo izpred defrosta. Pa pri talnem je slika še dodatno zamegljena, ker se dvig temperature zgodi hitreje, ampak po mojem v veliki meri na račun energije odvzete iz tlakov.

Če na primer pozabimo vse to in vzamemo le "vhod in izhod", da dobimo neko številko...tudi odtaljevanje bi lahko šlo zraven k strošku, ne vem, zakaj bi se odtaljevanje odštevalo, saj je to "neizbežen" strošek (kot prišteješ stojnino taksija k strošku prevoza).

Zanima nas namreč dejanska poraba TČ in proizvodnja TČ. Mene bi izključno tole zanimalo. Torej hiša je, kakšna je, da jo zagreješ na 22, rabiš toliko energije, ki jo izračuna števec in toliko elektrike za delovanje TČ.

[sassapo]

V teoriji je tukaj zadeva kar precej drugačna kot v praksi. TČ zrak voda se reklamirajo kot samo malce slabša izbira kot zemlja voda ali voda voda. V praksi pa je večkrat tako, da je izkoristek v težjih vremenskih pogojih krepko na strani zemlje in vode, ta razlika je lahko tudi več kot 100%
Vsi lastniki zrak voda veste, da je ogrevanje z vašo TČ zrak voda sila poceni.
Ko pa se prično redni defrosti se stroški ogrevanja pri slabših napravah tudi več kot podvojijo.

[bvs]

Ni problema. Elektrika je tako poceni, da se druga kot zrak/voda ne izplača nikoli.

[sassapo]

Če si star res ne. Drugače pa

[Energetik81]

V teoriji je tukaj zadeva kar precej drugačna kot v praksi. TČ zrak voda se reklamirajo kot samo malce slabša izbira kot zemlja voda ali voda voda. V praksi pa je večkrat tako, da je izkoristek v težjih vremenskih pogojih krepko na strani zemlje in vode, ta razlika je lahko tudi več kot 100%
Vsi lastniki zrak voda veste, da je ogrevanje z vašo TČ zrak voda sila poceni.  
Ko pa se prično redni defrosti se stroški ogrevanja pri slabših napravah tudi več kot podvojijo.

No, povprečnega uporabnika verjetno zanima v glavnem TCO na 10(15?) let. Pri tem pa TČ Z/V naenkrat ni več slaba izbira.

Poleg tega mora biti res neka čudna kombinacija naprave in objekta, da bi se stroški kar 2x povečali samo zaradi defrostov.
Ker niso samo defrosti, takrat ko so taki pogoji, ni več sončnih pribitkov, odjem objekta avtomatično naraste že samo zaradi tega.

Sem pa jaz v neki temi lani meril % porabe za defroste glede na skupno porabo kotlovnice. Vsaj pri moji TČ je ta procent majhen. Praktično zanemarljiv.

[bvs]

Po 15 letih ji dam lubčka in naj gre v zaslužen pokoj. Največji hec bo, ko bo potrebno servisirat te stare TČ. Ene bo bolela glava, drugi si bodo manili roke.

[Energetik81]

Po 15 letih ji dam lubčka in naj gre v zaslužen pokoj. Največji hec bo, ko bo potrebno servisirat te stare TČ. Ene bo bolela glava, drugi si bodo manili roke.

Če bo servis na prastari TČ predrag, bomo pač zunaj našraufali novo kišto. Staro kišto pa prodali za baker in pleh.

Vse je stvar računice.

[bvs]

Tukaj se strinjava. Zato sem nabavil Z/V in čao. Ko crkne, samo naj serviser blekne, da bo popravilo jurja in roma na odpad. Tiste stare kište V/V pa? Je pa tudi res, da imajo nekateri zlatarske cene, kar se tiče montaže (zaslužek na kišti + zasoljena cena montaže). Še tukaj malo reda, pa bo. 
Da ne bodo stare TČ delovale tako kot stare skrinje kjer kompresor melje v eno. Primer: naša stara skrinja je lavfala non-stop. Na leto porabila za skoraj 200€ elektrike. Nova jo porabil 20€. Sem komaj starše prepričal, da smo nabavili novo. Po parih mesecih so mi dejali, da sem imel prav. Samo, da sem jih prepričal je pa zgledal tako težko, kot misija Mars  .

[xavi]

Ko daš na vago subvencijo, dejstvo, da so zrak voda dražje od ostalih, potem je invensticija tu neki, razen v primeru geosonde.
Lastna vodna vrtina pa je koristna še za marsikaj drugega. Eno polnjenje bazena pri meni je cca. 60 eurov.....prihranka.

[sassapo]

V teoriji je tukaj zadeva kar precej drugačna kot v praksi. TČ zrak voda se reklamirajo kot samo malce slabša izbira kot zemlja voda ali voda voda. V praksi pa je večkrat tako, da je izkoristek v težjih vremenskih pogojih krepko na strani zemlje in vode, ta razlika je lahko tudi več kot 100%
Vsi lastniki zrak voda veste, da je ogrevanje z vašo TČ zrak voda sila poceni.  
Ko pa se prično redni defrosti se stroški ogrevanja pri slabših napravah tudi več kot podvojijo.

No, povprečnega uporabnika verjetno zanima v glavnem TCO na 10(15?) let. Pri tem pa TČ Z/V naenkrat ni več slaba izbira.

Poleg tega mora biti res neka čudna kombinacija naprave in objekta, da bi se stroški kar 2x povečali samo zaradi defrostov.
Ker niso samo defrosti, takrat ko so taki pogoji, ni več sončnih pribitkov, odjem objekta avtomatično naraste že samo zaradi tega.

Sem pa jaz v neki temi lani meril % porabe za defroste glede na skupno porabo kotlovnice. Vsaj pri moji TČ je ta procent majhen. Praktično zanemarljiv.

Seveda vsa ta višja poraba ni samo "krivda" defrostov, ampak tudi večjih zahtev po toplotni energiji.
Za koliko se poraba dvigne je pa močno odvisno od dimenzioniranosti naprave in njene kvalitete. Jasno ima še tukaj zelo velik vpliv lokacija, ter sama hiša in njen ogrevalni sistem.
Dejstvo je, da se velikim teh 100% in več dogaja že sedaj, ko je zunaj okoli 0°C
Ni malo primerov ko števec za TČ pri povprečni dnevni temp. 10°C pokaže npr. 15kw/h dnevne porabe, pri 0°C pa že kar krepko preko 30, pa tudi 50 sem že videl.
Pri kvalitetnih zemlja voda ali voda voda sistemih je pa razlika v teh 10°C praktično zanemarljiva

[Energetik81]

Saj imaš verjetno prav, da se v nekaterih primerih toliko poveča poraba. Je pa treba upoštevat še porabo SV, ki ostane ista.

Sem šel pa zdajle gledat podatke za november; okoli 16.11., ko so bile dnevne povprečne temp. nekje 6-8°C, brez defrostov, sem imel dnevno porabo brez SV okoli 10kWh.

Zadnji teden, pri povprečju 0° in stalni megli in defrosti vsako uro, pa brez SV 20kWh.
Izgube so bile samo zaradi nižje temperature cca. 1,5x večje, torej 10*1,5=15kWh. Dodatek zaradi defrostov torej neke 5kWh.


Pa vendar - v prvem primeru smo imeli vsak dan nekaj ur direktnega sonca, ki je krepko ogrevalo bajto. Zadnji teden pa ni bilo niti sončnega žarka, še sredi dneva mrak.
Če bi hotel korektno primerjavo, bi rabil par dni oblačnega vremena pri stalnih +6°.

[sassapo]

Seveda, zato pa sem napisal, da ima tudi lokacija precej vpliva, potem so tukaj steklene površine, sama izolacija, orientiranost hiše... Skratka še in še faktorjev
V nekem približku ideala, kjer je vse naj kar je možno, pa je ta razlika zgolj 5 kw/h.

[Energetik81]

Seveda, zato pa sem napisal, da ima tudi lokacija precej vpliva, potem so tukaj steklene površine, sama izolacija, orientiranost hiše... Skratka še in še faktorjev
V nekem približku ideala, kjer je vse naj kar je možno, pa je ta razlika zgolj 5 kw/h.

Saj če preračunam v %, defrosti pri meni dejansko odnesejo 25%...
No, če bi odštel še vpliv sonca, manj, verjetno nekje 15-20%.
Moram najti še primere z oblaki in brez defrostov, potem pa še enkrat primerjam.