JaBK
V pol ure niti tiste ponjave pa ventilatorja noter na vhodna vrata ne postavijo. Potem imajo pa še v vse odprtine (dimnik kamina, zajem, izmet rekuperacije, zračnik za napo...) tiste balončke not dat in jih napihnit...Če je res vse v redu morda zložiš zadevo skupaj v dveh, treh urah.
Beli_Zajcek
Notranja (vmesna) vrata med hišnih prostorih na meritev ne vplivajo nič. Katerikrat sem bil na meritvah, ko notranjih vrat niti ni bilo. Morajo biti pa vsa zunanja okna in vrata. Drugi "haklci", ki ti prinašajo padce/dobitke merjenih (nad ali pod)tlakov so naslednji (na tem mestu sem si dovolil prepisati navodila in nasvete merilca zrakotesnosti, ker je tega resnično veliko in se mi ne ljubi vsega pisati):
Tu so navodila. Kot sva rekla spodaj pošiljam opise. Smiselno jih uporabite za pripravo. Če boste večino zadev pripravili – še posebej elektro – gre lažje čez. V priponkah sta dve sliki.
Test zrakotesnosti se naredi pred izvedbo estrihov. Kjer so estrihi že narejeni so lahko težave, ker se ne da dostopat do stikov pri AB plošči. Običajno so mojstri površni pri zaključku stika AB in ometa, ker mislijo da se vizualno ne vidi. Ta stvar pa je potem problem pri testu. Estrih je pomembnejši pri skeletni ali porotherm gradnji.
Če je estrih že narejen ali se pričakuje kakšen problem s tem povezan– včasih pomaga zasilikonat stik stene in estriha.
Priporočam, da knauf plošče še niso montirane zaradi lažjih popravil parne zapore.
Narejene morajo biti grobe elektro inštalacije, vgrajena okna, vrata ter vse parne zapore.
Parne zapore naj bodo čim bolj odprte – da ni karkoli prekrito z izolacijo ali knauf ploščami. Je mnogo lažje odpravit napake.
Pri testu bomo delali z podtlakom 50 Pa. Zrak bo vdiral v hišo.
Večje odprtine kot so zunanji dovod dimnika, nape, prezračevanja – zatesnimo z napihiljivimi žogami tekom testa.
Posebej je treba pazit:
•Vsi stiki AB plošče ter ometov morajo biti natančno narejeni brez špranj. Omet se spodaj na stiku plošče in stene – zamaže.
•Odprtine za notranja vrata (v primeru knauf sten, porotherm ali podobno) je smiselno zapreti. Skozi te odprtine pogosto piha v primeru napak za knaufi.
•Vsa štemanja v zunanje zidove – morajo biti odprtine ometane. Npr. razdelilec za ogrevanje, vgradni WC kotlički. Zelo pomembno je to v primeru gradnje porotherm, opek ali podobno.. Beton ali skeletna gradnja – ima to že v osnovi rešeno drugače.
•Preboji za klime, vodovod, elektro, zunanji dovod kamina – naj bodo temeljito narejeni. Zrakotesna ravnina je omet.
•AB vezi na vrhu (npr. mansarde) naj bodo narejene po celotnih notranjih zidovih. To zato, da ne uhaja zrak iz opek na vrhu ven. Če jih ni – vsaj zabetonirajte ali dajte čez omet. To velja za porotherm stavbe.
•Vse prezračevalne cevi, ki gredo na podstrehi izven ovoja – se stike šobe in cevi – zalepi z ALU trakom. Vgrajeno tesnilo ni dovolj.
•Vsa štukanja elektro cevi – se prav tako zalepi, če so izven ovoja.
•Silikon se da v vse zunanje elektro inštalacije od zunaj!– dovod pri roleti, stikala, senzorji, vtičnice, domofoni, glavni dovod elektro inštalacije (tega lahko tesnite v elektro omari). Glavni dovod elektrike je potrebno zatesniti. Če še ni narejeno do konca - se začasno prelepi s trakom in dokonča takrat, ko se dela do konca.
•Zelo priporočam, da so vgrajene zrakotesne doze na vseh zunanjih stenah. Če zrakotesne doze kje niso vgrajene – se jih na debelo premaže s silikonom. Silikon se da tudi v cevko. Glej sliko – kako se naredi. Če je silikona manj kot to – ni dovolj dobro. Pazite tudi na špranjo (na tej sliki lepo vidno, da je bilo treba tesnit tudi špranjo pri dozi. Pri porotherm – se dozo vgradi, tako da je čim bolj potopljena v gips – da se prepreči vdor zraka v notranjost opeke. Če stik doze in ometa ni dober – se ga popravi.
•Sifoni morajo imeti vodo – ali pa jih prelimajte s trakom.
•Zalimajte s trakom odvode kondenzov, če jih imate.
•Parne ovire pogosto prepuščajo zrak. Priporočam parne zapore.
•Obvezno je treba dimnik ometati. Preboj dimnika skozi parne zapore – natančno narediti.
•Priporočam, da airstop trakove/solifit zalimate ob primerni vlažnosti stavbe. Nekateri to naredijo takoj po ometih in v mrzlem in ko naredimo podtlak – vse skupaj odtrga, ker lepilo ne prime.
•Pri knauf stropih – zelo natančno naredite vse stike, ki se zalimajo. Vse preboje elektrike ali česarkoli, kar gre čez. Priporočam, da knauf plošč še ni montiranih – da je vidna parna zapora. Pogoste so napake na parni zapori in če so knauf plošče montirane – je treba plošče odstranjevati in je dvojno delo. Kjerkoli je knauf – za njim mora biti zunanja stena zaprta, da ni porozna. Ali z ometom ali mrežco in lepilo. To je zelo pomembno.
•Okna morajo imeti v kotih natančno narejen RAL montažo. V veliko primerih so težave v kotih pri vgradnji oken.
•Če imate garažo ali kak prehod proti drugi stavbi – ali kjerkoli odprtino proti zunanjosti – prej pokličite, da se pogovorimo.
•V kolikor gradite z OSB ploščami . Niso vse OSB plošče enake kvalitete in nekatere povzročajo probleme, ker so porozne. V kolikor prepuščajo zrak – test ne more biti uspešen. Če so kakšni dvomi glede kvalitete– se jih prelakira ali zapre s folijo.
Pri testu predlagam prisotnost oknarja ter električarja ali še koga, ki lahko napake pomaga odpravljati tekom testa. Tako je možnost uspeha v prvo večja. Priporočam vsaj 4 ljudi, ki pomagajo tesnit stavbo tekom testa.
Za test je potrebna najprej prva ura, da se pripravi stavbo in naprave. Šele potem lahko pridejo vsi ostali, da ne čakajo po nepotrebnem. Lahko se dogovori tudi, da je električar na razpolago. Torej da pokličemo v primeru, da so problemi na elektro. To ugotovimo precej hitro. Kjer naredijo tole zgoraj napisano – običajno ni niti potrebno prihajat nazaj.
Okna preverimo z dimnim generatorjem in termokamero (če je temperaturna razlika dovolj velika).
Ostalo preverjamo s termokamero in anemometrom.
Elektro omarico preverjamo z dimnim generatorjem.
Test se naredi zaradi vas – ne toliko zaradi ekosklada. S tem namreč precej izboljšamo hišo, zmanjša se strošek ogrevanja, manj je pihanj, posledično kondenzacij, kar naredi plesen in podobno.
Če so prisotni kje toplotni mostovi – jih lahko vidimo v kolikor temperature omogočajo.
Pri testu naredimo računalniško voden test hiše – poročilo in dokumentacijo za ekosklad dam na link dropbox..
Torej – za test imamo predvidene 4 ure. Pridem s sodelavcem. Večinoma pridemo v tem času čez v prvo. Če bi bilo potrebno kaj podaljševati ali podobno se zmenimo tam. Če je vse v redu – v dveh urah pospravimo. Kot sem rekel – s sodelavcem sproti tesniva – ne samo izmeriva. Je pa vsaka pomoč tam večja verjetnost za uspeh.
Zaenkrat imam prag uspešnosti 75% na novogradnjah in 100% na rekonstrukcijah. Če boste pripravili tole – kot sem zgoraj napisal – bo precej lažje šlo čez. Se pa tudi najboljšim lahko zgodi kakšna gradbena napaka.. V glavnem – če bo dovolj ljudi – lahko zadevo rešimo kar na testu in to je še najboljši pristop.
zrakotesnih doz ni potrebno silikonirati...
[url=httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/?1A/rc/2WvHwhZt/dozaunichr("46")jpg][img]httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/t/1A/rc/2WvHwhZt/dozaunichr("46")jpg[/img][/url]
Z zadnjih meritev:
[url=httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/?O/IA/4pNVEnfw/img-1unichr("46")jpg][img]httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/t/O/IA/4pNVEnfw/img-1unichr("46")jpg[/img][/url]
[url=httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/?3/Wp/41HDF6Ro/img-2unichr("46")jpg][img]httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/t/3/Wp/41HDF6Ro/img-2unichr("46")jpg[/img][/url]
Kak od nasvetov bo gotovo komu prav prišel.